Hemofilus influence tipa b (HIB)

Hemofilus influence tipa b (HIB) je bakterija, ki jo najdemo v nosno-žrelnem predelu. Z vstopom v krvni obtok, s čimer se razširi po vsem telesu, postane zelo invazivna ter najpogosteje povzroči pljučnico in gnojni meningitis.  V nerazvitem svetu je HIB glavni razlog umrljivosti zaradi gnojnega meningitisa, v razvitem svetu pa kljub zdravljenju umre od 3 do 5 odstotkov otrok. Trajne nevrološke posledice ima od 15 do 35 odstotkov preživelih otrok, od tega od 10 do 15 odstotkov hujše, kot so cerebralna paraliza, epilepsija, slepota in gluhost. 

hemofilus tipa B

Prenaša se kapljično s slino in izločki dihal ob kihanju in kašljanju, pa tudi posredno prek stika z okuženimi predmeti.

Večina okuženih nima simptomov, zato je dobo inkubacije težko opredeliti. Tisti, ki zbolijo po izpostavitvi, večinoma zbolijo v roku enega tedna.

Za okužbe so dovzetni vsi, še zlasti pa otroci do 5 leta starosti, starejši in imunsko oslabljene osebe.

Bakterija lahko vstopi v krvni obtok in povzroči okužbo krvi (bakteriemijo), pljučnico, vnetje možganskih ovojnic (meningitis), vnetje sapnika, sklepov in kosti, osrčnika in srčnih sten ter sistemski vnetni odziv (sepso).

Med težje zaplete uvrščamo gnojni meningitis, za katerega so dovzetni zlasti mlajši otroci. Gre za smrtno nevarno bolezen, pri kateri bakterije povzročijo vnetje možganskih ovojnic. Začetni bolezenski znaki so zelo različni, zato je bolezen težko takoj prepoznati, sploh pri novorojenčkih, najpogostejši pa so visoka vročina, mrzlica, glavobol, otrpel vrat, siljenje na bruhanje, moteča pa je tudi svetloba.

Z razvojem bolezni bolniki postanejo nemirni in zmedeni, temu pa lahko že v nekaj urah po pojavu bolezni sledijo motnje zavesti. Možen je tudi pojav vročinskih krčev ter celo koma. Bolezen lahko povzroči trajno okvaro sluha, vida in govora, cerebralno paralizo ter duševno zaostalost. Gnojni meningitis pogosto spremljajo tudi druge bolezni, kot so pljučnica ter vnetje sklepov, podkožja, srednjega ušesa, ožilja, pokostnice in osrčnika.

Okužbo s HIB je treba čim prej začeti zdraviti z antibiotiki. Tega lahko prejmejo tudi osebe, ki so bile z bolnikom v tesnem stiku.

Proti okužbi se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem, ki je pri nas za otroke obvezno od leta 2000. Otroci, rojeni do konca septembra 2019, so bili za zaščito proti HIB cepljeni s 4 odmerki 5-valentnega cepiva. Otroci, rojeni od oktobra 2019, so cepljeni s 3 odmerki 6-valentnega cepiva.

Pred uvedbo obveznega cepljenja otrok proti HIB je zaradi invazivnih okužb s HIB na leto zbolelo do deset ljudi, nekateri med njimi so tudi umrli. Odtlej okužb s HIB pri cepljenih otrocih ne beležimo več.

cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.