Način prenosa

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami ob kihanju in kašljanju, z neposrednim stikom z okuženo osebo, redkeje pa tudi prek predmetov, s katerimi je bila ta v stiku.

Doba inkubacije 

Znaki bolezni se v povprečju pokažejo 10 dni po okužbi (lahko že 7. ali šele 18. dan), vendar je bolnik kužen od štiri dni pred pojavom izpuščaja do štiri dni po njem.

Dovzetnost za okužbo

Za ošpicami lahko zboli vsakdo, ki jih ni prebolel ali proti bolezni ni bil cepljen.

Simptomi in potek bolezni 

Simptomi bolezni so praviloma enaki pri vseh okuženih. Bolezen se začne nenadno, in sicer z visoko vročino, hudim glavobolom, nahodom, kašljem ter vnetjem očesnih veznic. Dva do tri dni po okužbi se na sluznici v zadnjem delu ustne votline pojavijo značilne bele pege, imenovane Koplikove pege, četrti dan okužbe pa nastane značilen droben rdeč kožni izpuščaj, sprva za ušesi in na obrazu, nato pa se razširi po vsem telesu. Po treh do sedmih dneh izpuščaj postopoma zbledi.

Za zaplete bolezni so še posebej dovzetni otroci do 5. leta starosti, odrasli, nosečnice in osebe z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med najpogostejšimi so vnetje srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, močna driska z dehidracijo (posebej nevarna pri dojenčkih) in keratokonjuktivitis. Možni so tudi hudi nevrološki zapleti s prizadetostjo možganov – postinfekcijski encefalitis in sklerozirajoči encefalitis, pri katerih je umrljivost visoka (1 na 3000 bolnikov), vnetje možganov pa lahko tudi ob preživetju pusti trajne posledice.

Zelo huda, a redka posledica ošpic je subakutni sklerozirajoči panencefalitis. Virus ošpic namreč ostane v možganih, kjer se lahko ponovno aktivira nekaj mesecev ali celo let po prebolelih ošpicah. Bolezen se običajno pojavi pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 20 let. Med zgodnje znake bolezni sodijo nenadno slabšanje učnega uspeha, motnje spomina, razdražljivost in nespečnost. Sledi postopno propadanje miselnih funkcij, pojavijo se krči in konvulzije, ki lahko zajamejo celo telo, bolnik lahko tudi oslepi. Bolezen skoraj vedno napreduje in se po enem do treh letih žal konča s smrtjo.

Zdravljenje

Zdravila za zdravljenje ošpic ni, na voljo je le podporno zdravljenje. Bolnik mora počivati in piti veliko tekočine, da preprečimo dehidracijo. Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic, kot sta vnetje srednjega ušesa in pljučnica.

Preprečevanje

Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje, ki je v Sloveniji obvezno. zvaja se z kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), pri čemer sta za ustrezno zaščito potrebna dva odmerka. Zaradi izjemne nalezljivosti virusa je ključnega pomena, da je proti ošpicam cepljenih oziroma zaščitenih več kot 95 odstotkov prebivalcev. S tem zagotovimo zaščito tudi za najranljivejše – torej novorojenčke in dojenčke, ki še niso dovolj stari za cepljenje, ter osebe, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. 

Epidemiološka slika

Ošpice se pojavljajo po vsem svetu. Na njen pojav vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994 in 1995. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov.