Cepljenje ni namenjeno samo otrokom, tudi odrasli potrebujejo zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Z leti lahko zaščita, pridobljena v otroštvu, oslabi, nekatera cepljenja pa je za ustrezno zaščito potrebno obnavljati redno. Priporočena cepljenja za odrasle so preprosta, varna in učinkovita pot do zaščite zdravja – svojega in zdravja naših bližnjih.
Zakaj je priporočljivo, da se cepimo tudi v odrasli dobi?
Z leti imunski sistem slabi, nekatere zaščite, pridobljene s cepljenjem v otroštvu, pa sčasoma izzvenijo. Cepljenje v odrasli dobi zato pomembno prispeva k preprečevanju okužb in zapletov, v določenih primerih pa tudi k omejevanju prenosa bolezni na ranljive skupine, kot so otroci, starostniki in kronični bolniki.
Katera cepljenja se priporočajo v odrasli dobi?
Svetujemo, da tudi v odraslem obdobju skrbite za zaščito pred nalezljivimi boleznimi.
Tako svetujemo:
- vsakoletno cepljenje proti gripi
- cepljenje proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju (enkrat v odrasli dobi),
- cepljenje proti davici in tetanusu na 10 let,
- redno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME).
Zakaj je priporočljivo cepljenje tudi, če smo odrasli in zdravi oziroma brez kroničnih bolezni?
Gripa lahko povzroči zaplete tudi pri zdravih odraslih. Z rednim cepljenjem zmanjšamo tveganje za okužbo in prenos virusa na druge, ki imajo večje tveganje za zaplete – na primer dojenčke, majhne otroke, kronične bolnike in starejše.
Obnovitveno cepljenje proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju se priporoča, ker zaščita z leti oslabi. Če nismo cepljeni proti oslovskemu kašlju, se lahko okužimo in bolezen prenesemo na dojenčka, še preden je sam cepljen proti tej bolezni. Za dojenčke je oslovski kašelj zelo nevaren.
Cepljenje proti KME in njegovo redno obnavljanje pa je pomembno zato, ker je celotna Slovenija endemično območje za KME – virusno bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi in lahko povzroči vnetje možganov ali možganskih ovojnic in dolgotrajne posledice oziroma celo smrt.
Kako pogosto se je treba cepiti v odrasli dobi?
Shema cepljenja je odvisna od vrste cepljenja. Proti gripi je priporočljivo vsakoletno cepljenje, saj se virus gripe pogosto spreminja, posledično se temu prilagaja cepivo. Poleg tega zaščita proti gripi po nekaj mesecih po cepljenju začne upadati. Proti gripi se je priporočljivo cepiti jeseni, še preden začne med ljudmi krožiti virus gripe, saj traja približno 14 dni, da telo po cepljenju ustvari potrebno zaščito.
Proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju se je priporočljivo cepiti enkrat v odrasli dobi, pri čemer naj od zadnjega cepljenja s tem cepivom mine 10 let. Torej če smo bili s trivalentnim cepivom, ki ščiti proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, nazadnje cepljeni v srednji šoli na sistematskem pregledu, ko smo bili stari 16 let, se je priporočljivo znova cepiti po 26. letu. Poleg tega je priporočljivo, da na vsakih 10 let obnavljamo cepljenje proti davici in tetanusu.
Za osnovno zaščito proti KME so potrebni trije odmerki, pri čemer drugi odmerek sledi čez 1–3 mesece po prvem, tretji odmerek čez 5–12 mesecev po drugem. Za vzdrževanje zaščite so potrebni redni obnovitveni odmerki, in sicer po treh letih po osnovnem cepljenju, nato vsakih 5 let, za starejše od 60 let pa na vsaka 3 leta.
Kako je s plačilom omenjenih cepljenj?
Cepljenje proti gripi je za vse prebivalce Slovenije brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je samoplačniško, medtem ko je obnavljanje zaščite s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej brezplačno.
Osnovno cepljenje proti KME (s tremi odmerki) je brezplačno za vse otroke, ki so rojeni od leta 2016, ter v za generacije odraslih, rojenih od leta 1970 do 1981. Tisti, ki so rojeni v teh generacijah in so pred tem že samoplačniško opravili cepljenja proti KME, so nato upravičeni do treh brezplačnih obnovitvenih odmerkov.
Je cepljenje proti gripi, tetanusu ali KME varno v odrasli dobi?
Da. Vsa navedena cepljenja so varna in temeljito preizkušena. Po cepljenju lahko sicer občutite rdečino in bolečino na mestu vboda ter utrujenost, a ti znaki običajno izzvenijo v nekaj dneh.
Ali se ženskam v rodni dobi priporočajo kakšna posebna cepljenja?
Priporočljivo je, da ženska v rodni dobi ali pred zanositvijo preveri svoj cepilni status – torej ali je bila cepljena po programu in prejela vsa priporočena cepiva. Nekatere okužbe lahko namreč med nosečnostjo povzročijo prirojene okvare pri plodu. To še posebej velja za rdečke ter za norice (vodene koze), če jih ženska ni prebolela ali bila cepljena.
Če ženska ni bila cepljena proti rdečkam ali ni prebolela oziroma bila cepljena proti noricam, naj se cepi še pred zanositvijo.
Ali lahko cepljenje vpliva na plodnost?
Cepljenje ne vpliva na plodnost. Ni dokazov, da bi katerokoli cepivo negativno vplivalo na plodnost žensk ali moških.
Kako je s cepljenjem proti HPV v odrasli dobi?
Cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV) je najbolj smiselno opraviti pri 12 letih starosti. Takrat imunski sistem ustvari boljšo zaščito, zato sta potrebna le dva odmerka, po 15. letu pa trije. Poleg tega se je smiselno cepiti, še preden je posameznik spolno aktiven. Največ okužb s HPV je med mladimi od 15. do 25. leta starosti. Cepljenje namreč ne zdravi okužbe, pač pa jo preprečuje, ko še nismo izpostavljeni virusu.
Cepivo, ki se uporablja proti HPV, ščiti proti 9 genotipom HPV, od tega 7, ki povzročajo različne vrste raka pri obeh spolih, ter pred 2 genotipoma, ki povzročata genitalne bradavice. Tudi če smo bili že okuženi z nekaterimi genotipi, pa nas lahko cepivo zaščiti pred tistim, s katerimi še nismo bili v stiku. Zato se za vse, ki še niso bili cepljeni, priporoča cepljenje proti HPV do 26. leta starosti. Do te starosti cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Po 26. letu se (samoplačniško) cepljenje proti HPV opravi po individualni presoji in posvetu z zdravnikom.
Kaj pa, če ne vem, kdaj sem bil nazadnje cepljen?
Če niste prepričani, kdaj ste bili nazadnje cepljeni (npr. proti tetanusu), se posvetujte z osebnim zdravnikom. Ta lahko preveri vaše podatke in vam svetuje glede cepljenja.
Kje in kako se lahko odrasli cepijo?
Cepljenja je mogoče opraviti pri osebnem zdravniku, v cepilnih centrih zdravstvenih domov, nekatera pa tudi v cepilnih ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kako si lahko odrasli zapomnimo cepljenja?
Najlažje je, da se vsako cepljenje zabeleži v cepilni knjižici. Poleg tega se cepljenja beležijo tudi v elektronski kartoteki (zVEM). Redno spremljanje priporočil in posvet z zdravnikom vam bo pomagal, da ostanete zaščiteni.
Cepljenje proti KME za odrasle
Cepljenje odraslih proti gripi
