Redno preverjanje cepilnega statusa in pravočasno cepljenje v skladu s priporočili zdravstvenih strokovnjakov pomeni skrb zase in za skupnost. Cepljenje preprečuje bolezni, zmanjšuje obremenitve zdravstva ter omogoča kakovostnejše življenje v vseh življenjskih obdobjih.

Dojenčki in malčki

V prvih mesecih življenja je imunski sistem še nerazvit, zato so dojenčki zelo ranljivi za okužbe. Cepljenja v tem obdobju (npr. šestvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, haemophilusu influenzae tipa b in hepatitisu B, cepivo proti pnevmokoknim okužbam, ošpicam, mumpsu in rdečkam) so ključna za zaščito pred najnevarnejšimi boleznimi.

Šolski otroci in mladostniki

Z odraščanjem se zaščita dopolnjuje s poživitvenimi odmerki in dodatnimi cepljenji, kot je cepljenje proti HPV, ki ščiti pred povzročitelji raka materničnega vratu in drugimi vrstami raka.

Odrasli

Tudi odrasli potrebujejo zaščito: priporočeni so redni poživitveni odmerki proti tetanusu in davici (na 10 let), cepljenje proti gripi vsako jesen, enkrat obnovitveno cepljenje proti oslovskemu kašlju, pa tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

Nosečnice

Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske. V tem obdobju je smotrno narediti vse, da zaščitimo zdravje nosečnice in ploda. Svetuje se cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornem sincicijskem virusu, ki ščiti dojenčka pred temi okužbami v najranljivejših mesecih po porodu.

Kronični bolniki

Kronične bolezni lahko oslabijo imunski sistem ali vplivajo na njegovo delovanje. Zato pri bolnikih s kroničnimi boleznim obstaja večje tveganje za težji potek nalezljivih bolezni, poslabšanje kronične bolezni in zaplete.

Starejši odrasli

Z leti imunski sistem oslabi, zato so starejši bolj dovzetni za zaplete nalezljivih bolezni. Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim okužbam in covidu-19 pomembno zmanjša tveganje za hospitalizacijo in zaplete. Priporočljivo je tudi cepljenje proti herpes zoster (pasovcu), ki je posebej pogost in boleč pri starejših osebah.