Čeprav Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za klopni meningoencefalitis (KME) tako v Evropi kot v svetu, ostaja precepljenost nizka. V splošni populaciji se redno cepi le sedem do osem odstotkov prebivalcev. Bolezen lahko pusti trajne posledice – pri 100 bolnikih jih bo do deset utrpelo ohromitve, ki bodo pri petih trajne, eden do dva bosta umrla, več kot tretjina obolelih pa bo imela postencefalitični sindrom.
Kaj je klopni meningoencefalitis (KME)?
KME je resna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo na človeka prenašajo okuženi klopi. Vboda klopa ne čutimo, zato ga nemalo ljudi niti ne opazi. Bolezen, ki je v Sloveniji endemična, pogosto pušča trajne posledice, ki življenje, tudi bližnjih, močno spremenijo. Edina učinkovita zaščita je cepljenje.
Kakšni so znaki KME?
Bolezen, katere znaki se v povprečju pojavijo v 7 do 14 dneh po vbodu okuženega klopa, poteka v dveh fazah:
- v prvi fazi (od 2 do 7 dni) so znaki nespecifični, zelo podobni gripi, na primer splošna utrujenost, slabo počutje, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, vrtoglavica in slabost, bolnik lahko tudi bruha. Po prvi fazi bolezni se počutje izboljša in bolnik nima posebnih težav, dokler v praviloma nekaj dneh do treh tednih ne nastopi.
- druga faza bolezni. Zanjo so značilni visoka vročina, hud glavobol, otrdel in boleč vrat, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, se pojavijo še tresenje jezika in prstov rok, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti, v hudi obliki tudi koma. Čeprav bolniki potrebujejo bolnišnično oskrbo, jim zdravniki lahko le lajšajo simptome bolezni.
Kakšni so možni zapleti?
Smrtnost zaradi KME sicer ni visoka (pri odraslih bolnikih od odstotka do dveh), vendar pa bolezen lahko pusti trajne posledice. Približno petim odstotkom bolnikov ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini pa se razvije postencefalitični sindrom, katerega znaki so glavobol, utrujenost, slabo počutje, tresenje, slabši sluh, motnje ravnotežja, težave z zbranostjo in slabše obvladovanje stresnih situacij. Nekateri bolniki morajo zaradi ohromitev življenje povsem spremeniti, še zlasti tisti s prizadetimi dihalnimi mišicami, saj vse življenje potrebujejo dihalni aparat.
Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je najvišja v starostnih skupinah od 55 do 64 let. Pri starejših je tudi pogosteje prisoten težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in pogosto pusti trajne posledice, kot so oslabljen spomin in sluh, motnje ravnotežja in govora, kronični glavoboli ter pareze.
Kaj lahko storim za zaščito sebe?
Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje. Zaradi izpostavljenosti ugrizu klopa ne le v naravi, pač pa tudi v parkih, na domačem vrtu oziroma povsod, kjer rastejo trava in grmičevje, je cepljenje priporočljivo za vse.
Cepljenje je brezplačno (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) za:
- otroke, rojene leta 2016 in pozneje (cepljenje se začne po 1. letu starosti);
- odrasle, rojene med 1970 in 1983.
Za preostale je cepljenje samoplačniško.
Je pa cepljenje za nekatere skupine tudi obvezno, in sicer za:
- dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe (krije zdravstveno zavarovanje),
- zaposlene, ki so pri delu v laboratoriju lahko izpostavljeni virusu KME (krije delodajalec),
- zaposlene, ki so vbodu klopa lahko izpostavljeni pri svojem delu (npr. kmetje, gozdarji, lovci, terenski delavci, vrtnarji, vojaki…), kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta (krije delodajalec).
Kaj lahko pričakujem po cepljenju?
Kot pri vseh cepljenjih se tudi pri tem lahko pojavijo neželeni učinki. Ti so večinoma blagi in prehodni. Najpogostejši so:
- prehodna bolečina na mestu cepljenja,
- splošno slabo počutje,
- utrujenost in
- glavobol.
Redkeje so lahko pojavijo:
- bolečine v mišicah in sklepih,
- povišana temperatura in
- oteklina na mestu vboda.
Gre za prehodne reakcije, ki po navadi minejo v nekaj dneh. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
Je cepivo proti KME varno in kako učinkovito je?
Obe cepivi, ki sta na voljo v Sloveniji, sta varni. Vsebujeta inaktivirane viruse in ne moreta povzročiti KME, pač pa spodbudita imunski sistem, da proti bolezni sam proizvede zaščito. Cepivo je zelo učinkovito. Zaščita pred boleznijo je več kot 95-odstotna.
Kdaj se priporoča cepljenje proti KME?
Proti KME se lahko cepimo kadarkoli, vendar so zimski meseci najboljši čas za začetek cepilne sheme. Tako smo proti bolezni pomladi, ko so klopi ponovno aktivni, že zaščiteni.
Za celovito zaščito moramo prejeti tri odmerke cepiva: prva dva v razmaku od enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do dvanajst mesecev po drugem odmerku. Zaščita je zadostna že po dveh odmerkih.
Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju so potrebni obnovitveni odmerki, prvi po treh letih, vsi nadaljnji pa na pet let. Pri starejših od 60 let so zaradi slabšega imunskega odziva obnovitveni odmerki priporočljivi na 3 leta.
Komu se cepljenje proti KME odsvetuje?
Cepljenje odsvetujemo osebam, ki:
- imajo hudo preobčutljivost na sestavine cepiva ali
- so imele resen neželeni učinek po predhodnem odmerku istega cepiva.
Cepljenje se začasno odloži, če oseba preboleva zmerno ali hudo akutno bolezen. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.
Če dobim KME …
Za KME ni učinkovitega zdravila, na voljo je le simptomatsko in podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in umetno predihavanje. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.
Pomembno je vedeti, da kljub hitri odstranitvi klopa okužbo težko preprečimo, saj se virus KME prenese že nekaj minut po vbodu.
Cepljenje v odraslem obdobju
Cepljenje odraslih proti gripi
