Način prenosa

Pasovec povzroča okužba z virusom varicella-zoster, s katerim je prekužena večina prebivalstva, saj povzroča dobro znano otroško bolezen norice. Pasovec se ne prenaša s človeka na človeka, saj se virus aktivira, potem ko je že leta ali desetletja v telesu. Se pa lahko virus, ki povzroča pasovec, prenese s človeka z aktivnim pasovcem na človeka, ki še nikoli ni prebolel noric ali bil cepljen proti noricam. Tako bi slednji zbolel za noricami, ne pa za pasovcem. Virus se lahko prenese z direktnim kontaktom s tekočino iz mehurčkov na izpuščaju pasovca.

Doba inkubacije 

Za pasovcem lahko zbolijo vsi, ki so kadarkoli preboleli norice. Virus po prebolelih noricah ostane neaktiven v telesu, v živčnih ganglijih. Leta kasneje se lahko ponovno aktivira in povzroči herpes zoster. Oseba s pasovcem je kužna, ko se pojavijo mehurčki, ni pa kužna pred pojavom mehurčkov in ko mehurčkov ni več, oziroma ko so prisotne samo še kraste.

Simptomi in potek bolezni

Najpogosteje zbolevajo starejši odrasli, vendar se herpes zoster lahko pojavi tudi pri mlajših osebah, vključno z otroki. Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem predelu kože, ki ga oživčuje okužen čutni živec. Po od dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Izpuščaj se najpogosteje pojavi na prsnem delu telesa, lahko pa tudi na vratu, obrazu, trebuhu ali ledvenem delu. Značilno se pojavi v pasu, običajno le na eni polovici telesa. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta, ta po tednu do dveh odpade in zapusti še rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni.

Večinoma se pasovec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba ran, pa se to mesto lahko ognoji. Zdravljenje se zavleče, na koži lahko ostanejo brazgotine. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni.

Pri manj kot 4 % bolnikov se pasovec lahko ponovi. Pri ponavljajočih se zagonih mehurčkov je smiselno pomisliti tudi na kakšno drugo bolezen, npr. okužbo z virusom Herpes simpleks (HSV).

Pasovec lahko prizadene tudi osrednje živčevje. Včasih se pojavi na delu kože, ki jo oživčuje očesna veja obraznega živca, in se razširi na oko. V takih primerih lahko povzroči vnetje roženice, šarenice, glavkom ali celo izgubo vida. Zelo redko se razvije tudi enostransko vnetje možganskega žilja. Ob takšnih znakih je potreben takojšen pregled pri okulistu.

Pasovec lahko prizadene eno stran obraza in ustne votline, kar povzroča hude bolečine v ustih in težave pri prehranjevanju. Precej redkeje se pojavi v predelu ušesa.

V redkih primerih se pasovec razširi po celem telesu (generalizirani zoster). To je pogostejše pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom in je lahko prvi znak oslabljene imunosti tudi pri osebi, ki je bila prej videti zdrava. Pri hudih oblikah, zlasti pri močno imunsko oslabljenih, lahko bolezen prizadene tudi notranje organe, kot so pljuča in jetra.

Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasovca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja, pa je t. i. postherpetična nevralgija. Gre za dolgotrajno bolečino, ki je posledica vnetja živca po okužbi z virusom. Prisotna je večinoma že pred pojavom mehurčkov, med njihovim razvojem in se z izginotjem kožnih sprememb lahko umiri ali celo izzveni. Če pa bolečina traja mesec ali več, govorimo o postherpetični nevralgiji. Ta je lahko zelo huda in se ne odziva na običajna protibolečinska zdravila. Pri osebah, starejših od 50 let s pasovcem, jo razvije približno polovica bolnikov. Ko je postherpetična nevralgija enkrat prisotna, je njeno zdravljenje zahtevno.

Zdravljenje

Z zdravljenjem pasovca predvsem preprečujemo zaplete bolezni. Zelo pomembno je, da prizadet del kože, kjer je izbruhnil pasovec, obvarujemo pred bakterijsko okužbo, zato ga sterilno pokrijemo. Če je prisotno tudi hudo vnetje dela okrog mehurčkov, mesto nekaj dni hladimo z obkladki fiziološke raztopine, ki jih zelo pogosto menjavamo. Na prizadet del kože ne nanašamo nobenih mazil ali krem.

Trajanje izpuščaja lahko skrajšamo s protivirusnimi zdravili, prav tako se skrajša kužnost bolnika ter preprečijo oz. omilijo zapleti. Zdravljenje je treba začeti čim prej, najpozneje pa v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. Pri pojavu postherpetične nevralgije je treba ukrepati čim prej. Z dovolj hitro uvedbo protivirusnega zdravila lahko dostikrat preprečimo ta hud in boleč zaplet pasovca.

Preprečevanje

Oseba s pasovcem naj izpuščaj pokrije, naj se izogiba dotikanju izpuščaja in naj si pogosto umiva roke, da bi preprečila razširjanje virusa na druge ljudi. Pomembno je, da se oseba s pasovcem izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric oz. niso bile cepljene proti noricam, nedonošenim novorojenčkom oziroma novorojenčkom z nizko porodno težo ter vsem osebam s slabše delujočim imunskim sistemom (na imunosupresivni terapiji, na kemoterapiji, s transplantiranimi organi, HIV pozitivni).

V Sloveniji je na voljo tudi cepivo proti pasovcu. Gre za rekombinantno cepivo, ki zmanjšuje tveganje za razvoj pasovca in dolgotrajne bolečine, ki jo bolezen lahko povzroča.

Cepljenje proti pasovcu je posebej priporočljivo za najbolj ranljive osebe z okrnjeno imunostjo (stare 18 let in več) in osebe stare 65 let in več, ki imajo katero izmed naslednjih zdravstvenih stanj:

• prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivost ali imunosupresijo,
• okužbo s HIV,
• revmatoidni artritis,
• sistemski eritematozni lupus,
• kronično vnetno črevesno bolezen,
• kronično obstruktivno pljučno bolezen ali bronhialno astmo,
• kronično ledvično insuficienco,
• sladkorno bolezen.

Za naštete skupine se cepljenje opravi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Cepljenje je priporočljivo tudi za druge osebe, stare 60 let in več, vendar je zanje samoplačniško. Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva. 

Epidemiologija

Pojavnost pasovca se razlikuje med državami in rasami, kar naj bi bilo povezano s starostjo ob prvi okužbi z virusom varicella-zoster. Na splošno se pasovec pogosteje pojavlja pri belcih kot pri temnopoltih. Nekatere epidemiološke raziskave poročajo tudi o pogostejši pojavnosti pasovca pri ženskah, medtem ko socialno-ekonomski status, sezonsko pojavljanje ali prebivanje v mestu oziroma na deželi niso bili spoznani kot dejavniki tveganja za pojav te bolezni.

Ponavljajoči se stiki z otroki z noricami naj bi pri ljudeh, ki so jih že preboleli, najverjetneje zmanjšali tveganje za izbruh pasovca. Na pojavnost pasovca bi tako lahko vplivalo množično cepljenje proti noricam. Od 1. januarja 2025 je v program cepljenja v Sloveniji uvedeno cepljenje otrok proti noricam, ki so rojeni od februarja 2024. Ti imajo možnost cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.