Znaki in potek bolezni
Okužba se sprva kaže kot prehlad, s simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, voden izcedek iz nosu in drugi značilni znaki prehlada. Ob poslabšanju se lahko virus razširi v pljuča, kar se kaže kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, pospešeno dihanje, pomodrevanje ustnic ter daljši premori med vdihi.
Način prenosa
Respiratorni sincicijski virus se širi po zraku z drobnimi kapljicami, ki nastanejo pri dihanju, govoru, kašljanju ali kihanju okužene osebe. Prenese se lahko tudi s tesnim telesnim stikom, na primer z dotikanjem, rokovanjem ali poljubljanjem.
Virus se lahko širi tudi prek onesnaženih površin in predmetov. Kapljice z virusi lahko pristanejo na igračah, mizah ali robčkih, kjer lahko preživijo več ur. Do okužbe pride, ko se oseba dotakne teh površin in nato obraza – nosu, ust ali oči. To je pogost način prenosa pri dojenčkih in majhnih otrocih.
Doba inkubacije
Znaki okužbe se običajno pojavijo od dva do osem dni po izpostavitvi virusu.
Preprečevanje
RSV je zelo nalezljiv virus. Starši lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomembno prispevate k zmanjšanju tveganja za okužbo – tako doma kot v stiku z zunanjim okoljem:
- Preden primete dojenčka, si roke temeljito umijte s toplo vodo in milom.
- Če ste prehlajeni ali imate vročino, se izogibajte poljubljanju dojenčka – raje ga nežno objemite ali pobožajte po glavi.
- Če so sorojenci bolni (npr. prehlajeni ali imajo vročino), pazite, da se ne približujejo dojenčku.
- Dojenčka naj ne obiskujejo osebe z znaki prehlada ali povišano telesno temperaturo.
- Izogibajte se obiskom krajev z veliko ljudmi (npr. vrtcev, nakupovalnih središč, velikih družinskih srečanj).
- Če imate doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec začasno ne obiskuje vrtca, saj lahko virus prinese domov.
- Do 2. meseca otrokove starosti se odsvetujejo obiski na domu.
- V bližini dojenčka ne kadite. Kajenje v stanovanju naj bo strogo prepovedano.
Splošni preventivni ukrepi so enaki kot pri večini drugih respiratornih virusov. Z rednim umivanjem in razkuževanjem rok, pravilnim pokrivanjem ust in nosu ob kihanju ter izogibanjem stikom z obolelimi osebami lahko učinkovito omejimo širjenje virusa ter zaščitimo ranljive skupine.
Cepljenje proti RSV se priporoča nosečnicam in osebam, starim 60 let in več. Za ti dve skupini prebivalstva je tudi registrirano cepivo, s katerim cepimo proti RSV v Sloveniji. Pri nosečnicah je cepljenje namenjeno zaščiti novorojenčka v prvih mesecih življenja.
Zdravljenje
Blagi primeri RSV običajno ne potrebujejo zdravljenja, saj bolniki po nekaj dneh spontano okrevajo. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, bo za spremljanje dihanja in koncentracije kisika morda potrebna bolnišnična oskrba.
V hudih primerih lahko bolnišnično zdravljenje vključuje podporno oskrbo, podporo dihanju in protivirusna zdravila skupaj s posebnim zdravljenjem morebitnih zapletov.
V nekaterih primerih lahko zdravnik otrokom, mlajšim od dveh let, predpiše zdravila, vključno s protivirusnimi zdravili, da se zmanjša tveganje za nastanek hudega poteka bolezni v primeru okužbe.
Epidemiološka slika
Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se z RSV okuži skoraj vsak otrok. Nevarnost, da se razvije težja oblika okužbe z RSV, je še posebej prisotna pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako. Okužbe z RSV se v državah z zmernim podnebjem najpogosteje pojavljajo od jeseni do pomladi.