Bolezen se sprva kaže kot prehlad, nato pa se razvijejo značilni napadi kašlja, ki jih bolnik ne more obvladati, zato lahko pride do pomanjkanja kisika. Kašlju pogosto sledi nenaden globok vdih, ki spominja na oslovsko riganje. Napadi kašlja lahko trajajo od 4 do 8 tednov ali celo dlje. Najbolj ranljivi so dojenčki, mlajši od šestih mesecev, pri katerih bolezen pogosto poteka zelo težko in je lahko smrtna.
Način prenosa
Prenaša se s človeka na človeka z okuženimi kapljicami sline in sluzi ob kašljanju in kihanju, pa tudi prek onesnaženih predmetov.
Doba inkubacije
Od okužbe do pojava znakov bolezni mine med 5 do 21 dni, v povprečju od 7 do 10 dni, lahko pa tudi do 42 dni. Bolnik je najbolj kužen od začetka prehladnih znakov do 21. dneva bolezni oziroma 14 dni po začetku kašlja. Po petih dneh antibiotičnega zdravljenja (ali treh dneh azitromicina pri odraslih) ni več kužen.
Dovzetnost za okužbo
Za oslovskim kašljem lahko zboli vsakdo, vendar so bolj ogroženi mlajši otroci, zlasti dojenčki, ki jih do dopolnjenega tretjega meseca starosti še ni mogoče cepiti. Trajna imunost ne nastane, zato je priporočljivo enkrat v odrasli dobi prejeti obnovitveni odmerek cepiva, ne glede na predhodno cepljenje ali prebolelost bolezni.
Simptomi in potek bolezni
Na začetku so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavijo se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura in občasno tudi blag kašelj. Nato se začne kašelj postopno stopnjevati in nastopijo značilni napadi, ki jim sledi nenaden globok vdih z zvokom, podobnem riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Med možnimi zapleti je najpogostejša bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Možni so tudi vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Zdravljenje in preprečevanje
Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša tako intenzivnost bolezni kot možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečevanje dehidracije. Poleg tega so ključni tudi počitek, sredstva za pomiritev kašlja in opustitev kajenja.
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je cepljenje, ki je v Sloveniji za otroke obvezno. Zaradi izjemne nalezljivosti in možnih usodnih posledic bolezni je pomembno, da je cepljena večina prebivalcev. Tako je manj možnosti za okužbo, predvsem pri najranljivejših – dojenčkih, ki pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti še ne morejo biti cepljeni, in pri tistih, ki zaradi zdravstvenih razlogov cepljenja ne smejo prejeti.
Za zaščito dojenčkov lahko poskrbijo matere, tako da med vsako nosečnostjo, čim prej po 24. tednu, prejmejo en odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju (cepljenje je brezplačno). Tako je novorojenček v prvih treh mesecih življenja zaščiten, nato pa prejme obvezna cepljenja, ki ga ščitijo še naprej.
Epidemiološka slika
Cepljenje proti oslovskemu kašlju, ki v Sloveniji poteka od leta 1959, je sicer močno zmanjšalo obolevnost, vendar se kljub cepljenju v zadnjih letih ciklično pojavljajo epidemije oziroma porasti števila primerov, predvsem med otroki in mladostniki.
Bolezen je po svetu najpogostejša pri mlajših otrocih, medtem ko sta smrtnost in težek potek bolezni najpogostejša pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev. V Sloveniji je incidenca oslovskega kašlja najvišja pri mladostnikih in dojenčkih, mlajših od enega leta. Pri odraslih je klinična slika po navadi neznačilna, zato bolezen pogosto ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena.