Način prenosa

Klopni meningoencefalitis povzroča virus, ki se prenaša prek vboda okuženega klopa, lahko pa tudi – a redkeje – z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka okužene živine.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Virus se prenese s slino okuženega klopa v nekaj minutah po vbodu klopa, okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi.

Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 % in 5 % vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Doba inkubacije

Prvi znaki bolezni se v povprečju pojavijo v tednu ali dveh po vbodu okuženega klopa.

Dovzetnost za okužbo

Za okužbo so dovzetni vsi, ki niso bili cepljeni ali bolezni niso preboleli.

Simptomi in potek bolezni

Bolezen poteka v dveh fazah:

• v prvi fazi (od 2 do 7 dni) so znaki nespecifični, zelo podobni gripi, npr. splošna utrujenost, slabo počutje, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, vrtoglavica in slabost, bolnik lahko tudi bruha. Po prvi fazi bolezni se počutje izboljša in bolnik nima posebnih težav, dokler v praviloma nekaj dneh do treh tednih ne nastopi
• druga faza bolezni. Zanjo so značilni visoka vročina, močan glavobol, otrdel in boleč vrat, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, se pojavijo še tresenje jezika in prstov rok, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti, v hudi obliki tudi koma.

Smrtnost zaradi KME sicer ni visoka (od 0,5 do 2 odstotka pri odraslih bolnikih), vendar pa bolezen pogosto pusti trajne posledice, ki vplivajo tako na bolnikovo življenje kot življenje njegovih bližnjih.

Približno petim odstotkom bolnikov ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini pa se razvije postencefalitični sindrom, katerega znaki so glavobol, utrujenost, slabo počutje, tresenje, slabši sluh, motnje ravnotežja, težave z zbranostjo in slabše obvladovanje stresnih situacij. Mnogi bolniki morajo zaradi ohromitev življenje povsem spremeniti, še zlasti tisti s prizadetimi dihalnimi mišicami, saj vse življenje potrebujejo dihalni aparat.

Zdravljenje

Za KME ni učinkovitega zdravila. Na voljo je le lajšanje simptomov oziroma podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Preprečevanje

Ker za KME ni učinkovitega zdravila, je cepljenje kot najučinkovitejši način preprečevanja bolezni še toliko pomembnejše. Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji, je varno:

• vsebuje inaktivirane (mrtve) viruse, zato ne more povzročiti bolezni, pač pa spodbudi imunski sistem, da sam zgradi zaščito proti bolezni,
• pred okužbo s KME nas zaščiti več kot 95-odstotno,
• za osnovno cepljenje moramo prejeti tri odmerke cepiva, zaščita za tekočo sezono pa se vzpostavi že 14 dni po drugem odmerku. Zaradi postopnega upadanja zaščite so po osnovnem cepljenju potrebni še poživitveni odmerki, prvi po 3 letih, vsi nadaljnji na 5 let, pri starejših pa zaradi slabšega imunskega odziva na 3 leta.

V Sloveniji cepljenje priporočamo vsem osebam, starejšim od enega leta, saj smo ugrizu klopa izpostavljeni tudi v parkih, na domačem vrtu oziroma povsod, kjer rastejo trava in grmičevje. Proti KME se lahko cepimo kadarkoli, vendar so zimski meseci najprimernejši čas, saj smo tako pomladi, ko se klopi prebudijo, že zaščiteni.

Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih, v ambulantah za cepljenje zdravstvenih ustanov in na vseh območnih enotah NIJZ.

Cepljenje je brezplačno za:

• otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti (po dopolnjenem enem letu starosti);
• otroke, rojene leta 2016 ali pozneje, ki še niso bili cepljeni (zamudniki);
• odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let in zamudnike (v letu 2025 so to rojeni od leta 1970 do 1980).

Za preostale je cepljenje samoplačniško.

Cepljenje proti KME se opravi tudi pri:

• dijakih in študentih, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja),
• zaposlenih, ki so vbodu klopa ali virusu KME lahko izpostavljeni pri svojem delu (npr. laboratorijski delavci, kmetje, gozdarji, lovci, terenski delavci, vrtnarji, vojaki…) v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta (plačnik delodajalec).

Epidemiološka slika

Čeprav Slovenija velja za žarišče KME, je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka. Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji 22 % prebivalcev, starih 15 let ali več, že kdaj cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu, redno pa se jih cepi okrog 8 %. Po podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) je bila leta 2024 precepljenost otrok (rojenih leta 2020) s tremi odmerki cepiva proti KME 29%.

Naravna žarišča KME v Evropi sicer najdemo tudi v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem, Češkem, Slovaškem ter v baltskih in skandinavskih državah.