Način prenosa

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami in zrakom, lahko pa tudi z neposrednim stikom, denimo z okuženih rok obolelega na zdravo osebo. 90% dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli. Bolniki so kužni dva dneva pred pojavom prvega mehurčkastega izpuščaja in vse dokler se mehurčki ne posušijo, kar se običajno zgodi 5 dni po pojavu izpuščaja.

Doba inkubacije 

Od okužbe do pojava bolezni (mehurčkov) lahko mine od 10 do 21 dni (v povprečju 14 do 16 dni), lahko pa tudi do 28 dni.

Dovzetnost za okužbo

Večina ljudi norice preboli že v otroštvu. Tisti, ki jih niso, pa lahko zaradi izjemne nalezljivosti zbolijo tudi v odrasli dobi – razen če so zaščiteni s cepljenjem. Če niso, se za cepljenje še vedno lahko odločijo.

Simptomi in potek bolezni

Za bolezen, ki je pri otrocih večinoma blaga, so značilni srbeči mehurčkasti izpuščaji na koži (razen na dlaneh in podplatih), ki se običajno najprej pojavi na trupu in glavi in nato razširi po celem telesu. Izpuščaj se pojavlja v zagonih na 1 do 2 dni. Lahko se pojavi tudi na sluznicah, spolovilu in v predelu očesne veznice. Bolezen traja med 7 in 10 dni in jo lahko spremlja vročina in slabo počutje.

Kljub temu, da je potek noric večinoma lahek in predvidljiv, pa se pri okoli 2 % bolnikov pojavijo zapleti, kot so sekundarne bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, ki lahko zapuščajo brazgotine, prizadetost osrednjega živčevja (npr. vnetje možganov), pljučnica, sočasno vnetje srednjega ušesa, okužbe krvi in prizadetost drugih organov. Večje tveganje za težji potek bolezni in zaplete imajo novorojenčki, odrasli, nosečnice in bolniki z okrnjeno imunostjo, vendar pa zaradi pogostosti pojavljanja noric v predšolskem obdobju največje število zapletov zabeležimo ravno pri otrocih, ki so sicer zdravi in nimajo pridruženih kroničnih bolezni.

Virus po prebolelih noricah v telesu ostane vse življenje in se lahko pozneje ponovno izrazi kot pasovec (herpes zoster). Ta največkrat prizadene starejše, najpogostejši zaplet, ki ga povzroča in lahko močno okvari kakovost življenja, pa je huda bolečina, imenovana postherpetična nevralgija, proti kateri protibolečinska zdravila ne pomagajo.

Preprečevanje 

V Sloveniji se od 1. januarja 2025 izvaja redno cepljenje otrok proti noricam, ki so rojeni od februarja 2024 dalje. Redno cepljenje otrok proti noricam se izvaja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRN). Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci med 11. in 18. mesecem starosti, drugi odmerek pa bodo prejeli pri treh letih starosti.

Poleg tega se cepljenje proti noricam priporoča tudi za otroke in odrasle, ki te bolezni še niso preboleli in imajo določena zdravstvena stanja (so v remisiji akutne levkemije, prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni oziroma pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic). Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, katerih družinski člani imajo okrnjeno imunost. V teh primerih cepljenje proti noricam krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ob tem je cepljenje priporočljivo tudi za vse ostale osebe, ki še niso prebolele noric, še zlasti za ženske v rodni dobi. V teh primerih je cepljenje samoplačniško.

Cepljenje proti noricam je učinkovito – zaščitni nivo protiteles proti noricam ima po prvem odmerku med 93 in 97 % otrok, po drugem odmerku pa 100 % otrok. Učinkovitost cepljenja se kaže tudi v državah z visoko precepljenostjo proti noricam, kjer so zabeležili velik upad pojavnosti noric, zapletov, hospitalizacij ter smrti zaradi noric. Podatki kažejo tudi na zmanjšano pojavnost pasovca pri cepljenih osebah v primerjavi z necepljenimi.

Zdravljenje

Ljudem z velikim tveganjem za zaplete zdravnik lahko predpiše protivirusna zdravila. Sicer pa je zdravljenje simptomatsko. Morebitno povišano temperaturo lahko znižujete z antipiretiki, kot je na primer paracetamol.

Srbenje olajšajte z antihistaminiki in se ne praskajte. Umivanje je priporočljivo, vendar z mlačno vodo in brez uporabe mil ali gelov za tuširanje. Po umivanju se ne drgnite, pač pa z brisačo zgolj popivnajte odvečno vodo. Za preprečevanje dehidracije je pomembno uživati dovolj tekočine. Če se izpuščaji pojavijo na ustni sluznici, sta priporočljivi hladna pijača in mehka hrana.

Epidemiološka slika – Slovenija in tujina

Bolezen je prisotna po vsem svetu. Moški in ženske zbolevajo enako pogosto. Izbruhi bolezni se pojavljajo predvsem v poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih, po navadi pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali osnovno šolo. Največ otrok zboli med 4. in 9. letom starosti.