Način prenosa
Povzročitelj je virus rumene mrzlice (iz skupine t. i. flavivirusov), ki ga prenašajo okuženi komarji.
Doba inkubacije
Čas od okužbe do pojava bolezni je od 3 do 6 dni, lahko pa tudi daljši (do 13 dni). Virus se nahaja v krvi bolnika tik pred pojavom vročine in še od 3 do 5 dni po začetku bolezni.
Dovzetnost za okužbo
Z rumeno mrzlico se lahko okuži vsakdo, ki ni bil cepljen ali bolezni ni že prebolel (za cepljene in prebolevnike je imunost trajna).
Simptomi in potek bolezni
Bolezen lahko poteka:
- povsem brez bolezenskih znakov,
- v blažji obliki, z vročino, glavobolom in mišičnimi bolečinami, slabostjo in utrujenostjo
- pri 10 do 20 odstotkih obolelih pa bolezen poteka v hudi obliki in povzroči smrt.
Rumena mrzlica se začne nenadno z visoko telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah in izgubo apetita, slabostjo in utrujenostjo. V večini primerov simptomi izginejo po treh oziroma štirih dneh. Vendar se pri 10–20 % okuženih v roku 24 ur po prehodnem izboljšanju razvije težji potek bolezni. Zanj so značilni ponovna vročina, zlatenica (porumenelost kože in oči, od tod ime bolezni), temen urin, bolečine v trebuhu, bruhanje ter krvavitve iz ust, nosu, oči ali prebavil. Lahko pride tudi do hude okvare in odpovedi jeter ter ledvic, redkeje pa so prizadeti tudi srce ali osrednje živčevje. Med tistimi z izrazito težkim potekom bolezni jih 30 do 60 odstotkov umre.
Zdravljenje
Za zdravljenje rumene mrzlice ni na voljo protivirusnega zdravila. Zdravljenje je simptomatsko in vključuje podporo delovanju prizadetih organskih sistemov.
Preprečevanje
Najučinkovitejša oblika zaščite proti rumeni mrzlici je cepljenje. To je obvezno:
- v skladu z nacionalnim Programom cepljenja in zaščite z zdravili za vse, ki potujejo v države, kjer se rumena mrzlica pojavlja;
- pri potovanju v državo, ki od vseh potnikov, ne glede na to, od kod prihajajo, zahteva dokazilo o opravljenem cepljenju;
- pri potovanju v državo, ki zahteva dokazilo o opravljenem cepljenju od vseh potnikov, ki prihajajo iz endemične države za rumeno mrzlico, tudi če so bili v endemični državi le v tranzitu za več kot 12 ur na mednarodnem letališču.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno za potnike, ki potujejo v določene države. Informacije o teh državah ter o preostalih cepljenjih in zaščiti z zdravili so na voljo v interaktivnem zemljevidu.
Cepljenje je priporočljivo tudi za potnike, ki se odpravljajo v območja z nizkim tveganjem, če bodo tam dlje časa bivali v podeželskem okolju in bodo izpostavljeni komarjem.
Kdo se ne sme cepiti proti rumeni mrzlici?
Cepivo proti rumeni mrzlici je živo, oslabljeno cepivo, zato ni primerno za nosečnice in bolnike z okrnjeno imunostjo. Otrok, mlajših od 6 mesecev, ne moremo cepiti. Neželeni učinki po cepljenju so možni, vendar niso pogosti. Redko se nekaj dni po cepljenju pojavi vročina, glavobol, bolečine po mišicah. Težave so kratkotrajne in minejo same po sebi. Zaščitna protitelesa se razvijejo v 7-10 dneh po cepljenju in ostanejo doživljenjsko prisotna zato dodatni odmerki cepiva niso potrebni. Cepljena oseba prejme potrdilo o opravljenem cepljenju.
Pomemben ukrep za preprečevanje okužbe je tudi zaščita pred piki komarjev. Priporočljivo je omejiti zadrževanje na prostem, odstraniti ali pokriti stoječo vodo, uporabljati repelente in druge pripomočke za zaščito pred insekti ter nositi svetla oblačila, ki pokrijejo čim večji del telesa.