Način prenosa
Virus najdemo v telesnih tekočinah okuženih oseb, npr. v krvi, izločkih spolovil, slini in mleku doječe matere. Najpogostejši je prenos ob spolnem odnosu z okuženo osebo, medtem ko je prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil v Sloveniji nekdaj pogost, danes zelo redek, saj vso kri, zbrano v krvodajalskih akcijah, na prisotnost virusa testirajo. Okužba se lahko prenaša tudi z iglami in brizgami (pri intravenskih uživalcih nedovoljenih drog), pri tetoviranju, prebadanju kože ali poškodbi z okuženim predmetom. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka v nosečnosti in ob porodu.
Doba inkubacije
Bolezen lahko poteka brez simptomov. Če se simptomi in znaki hepatitisa B pojavijo, se to običajno zgodi od 4 do 28 tednov po okužbi.
Dovzetnost za okužbo
S hepatitisom B se lahko okuži vsak, ki ga ni prebolel (če ga je, je trajno imun) ali ni bil cepljen. Kužna je oseba, ki ima v krvi virus hepatitisa B.
Simptomi in potek bolezni
Bolezen pogosto poteka brez simptomov. Če se simptomi in znaki hepatitisa B pojavijo, se kažejo kot slabost, glavobol, povišana telesna temperatura ter prebavne težave (driska ali zaprtje). Pri nekaterih bolnikih je urin lahko temen, blato pa svetlo obarvano, možen je tudi pojav srbečice in zlatenice (rumeno obarvanje kože in beločnic).
Okužba se lahko razvije v akutno ali kronično vnetje jeter, cirozo ali raka jeter, vse te bolezni pa so lahko smrtno nevarne. Pri najhujših oblikah bolezni jetra popolnoma odpovejo.
Pri do 10 odstotkih odraslih, 20 do 50 odstotkov otrok in pri 90 odstotkih novorojenčkov se razvije kronična okužba, pri kateri do pojava bolezenskih znakov lahko mine tudi več let, nekateri pa lahko ostanejo kronični nosilci virusa hepatitisa B brez simptomov in znakov bolezni, zato se ne zavedajo, da so prenašalci virusa.
Zdravljenje in preprečevanje
Akutni hepatitis B večinoma zdravimo simptomatsko, pri hujši bolezni pa bolnik dobiva protivirusna zdravila. Pri popolni odpovedi jeter je potrebna tudi presaditev. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, pri nekaterih se lahko razvijejo na zdravila odporni sevi.
Najučinkovitejši način za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B je cepljenje, ki je za zdravstvene delavce in druge osebe, ki so pri delu izpostavljeni okužbi priporočljivo že od leta 1983, od leta 1998 pa poteka rutinsko cepljenje otrok. Otroci, rojeni pred oktobrom 2019, so proti hepatitisu B cepljeni s tremi odmerki monovalentnega cepiva proti hepatitisu B. Prva dva odmerka prejmejo ob vstopu v šolo, tretji odmerek pa v 2. razredu osnovne šole. Otroci, rojeni od oktobra 2019 naprej, pa so proti hepatitisu B cepljeni v prvih dveh letih življenja s tremi odmerki kombiniranega 6-valentnega cepiva (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški paralizi in hepatitisu B).
Cepljenje proti hepatitisu B je varno in po treh odmerkih v več kot 95-odstotkih nudi dolgotrajno zaščito pred okužbo z virusom hepatitisa B.
Epidemiološka slika
Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Ocenjujejo, da je leta 2019 na svetu s kronično okužbo s HBV živelo 296 milijonov ljudi, približno 820.000 oseb pa zaradi posledic hepatitisa B (jetrna ciroza in primarni rak jeter) umrlo. V Sloveniji je bilo med leti 2019 in 2023 prijavljenih od 92 do 127 primerov novih diagnoz okužbe z virusom hepatitisa B na leto.