Način prenosa

Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki bakterije nosi v nosno-žrelnem prostoru ali na koži. Bolezen se širi kapljično s kašljem, kihanjem in govorjenjem, tudi posredno prek predmetov in hrane. Če je prizadeta koža, se lahko prenaša ob stiku z ranami ali razjedami okužene osebe.

Doba inkubacije 

Čas od okužbe do pojava bolezni je 1 do 6 dni. Trajanje kužnosti je različno, redko je daljše od 2 do 4 tednov.

Simptomi in potek bolezni 

Znaki so odvisni od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina (strupa) v kri.

Davica lahko poteka blago in celo brez znakov okužbe ali pa hitro in se v 5-10 % konča s smrtjo. Klinično se pojavlja v dveh oblikah: 

• lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože. Pri davici zgornjih dihal se pojavi boleče žrelo, rahlo povišana telesna temperatura in pojav belkastih oblog v žrelu in/ali nosu. Vratne bezgavke so povečane in občutljive. Bolnik postane hripav, postopoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik lahko pomodri. Obloge lahko povsem zaprejo dihalne poti in povzročijo zadušitev. Kožna oblika davice izgleda kot omejena razjeda na koži, ki se slabo celi.

• davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe z zapleti na srcu in živčevju.

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni poteka z aplikacijo davičnega antitoksina in antibiotiki, ki jih je treba jemati vsaj 14 dni. Bolnik mora biti ves čas zdravljenja v osami (dokler zdravniki s preiskavami ne potrdijo, da v žrelu ni več prisotne bakterije). Zdravljenje ni nujno uspešno in bolnik lahko kljub temu umre.

Preprečevanje 

Najbolj učinkovit in varen način za zaščito pred davico je cepljenje, s katerim smo v Sloveniji pričeli leta 1937. Za otroke je del rednega programa. Od leta 2019 so otroci cepljeni s 6-valentnim cepivom, ki jih poleg davice ščiti še pred tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, hemofilusom influence B (HiB) in hepatitisom B.

Za odrasle je cepljenje priporočljivo, če še niso bili cepljeni proti davici, so bili cepljeni nepopolno, o cepljenju nimajo ustrezne dokumentacije ali če so zadnji odmerek cepiva proti davici prejeli pred več kot desetimi leti, saj odpornost po cepljenju postopoma upada.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki službeno ali zasebno potujejo na območja, kjer se davica pojavlja, in potnike, ki so pri delu lahko izpostavljeni davici.

Epidemiološka slika

Zadnji primer respiratorne davice smo imeli leta 1967, zadnji smrtni primer pa leta 1963. V letu 2023 smo v Sloveniji po mnogih letih zaznali 4 primere kožne davice pri tujih državljanih, v letu 2024 pa tudi en primer kožne davice med slovenskimi prebivalci.

Bolezen se v nekaterih delih sveta (v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih) še vedno pogosto pojavlja. Leta 1990 se je zaradi nizke precepljenosti začela obsežna epidemija davice v nekdanjih državah Sovjetske zveze, ki so jo s težavo zajezili.

Množična potovanja in migracije tveganje za vnos bolezni v Slovenijo zgolj povečujejo.