Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Najpogosteje prizadene pljuča, prizadeti so lahko tudi možgani, hrbtenica, obtočila, sečila, bezgavke, kosti. Vendar ne zbolijo vsi, ki se okužijo. Če bolezen ni ustrezno zdravljena, je lahko smrtna. V Sloveniji je danes tuberkuloza redka bolezen, pri otrocih pa je v zadnjih letih sploh ne beležimo, zato se v Sloveniji od leta 2005 rutinskega cepljenja vseh otrok ne izvaja več.

Način prenosa

Bakterije, ki povzročajo tuberkulozo, se prenašajo kapljično po zraku, ko oseba s pljučno tuberkulozo kašlja, kiha ali govori. Ljudje, ki so v bližini, lahko bakterije vdihnejo in se na tak način okužijo. Bakterije lahko v zraku obstanejo več ur, najbolj obstojne so v vlažnih, temnih in slabo prezračenih prostorih.

Ko oseba vdihne kapljice z bakterijami, te prehajajo iz zgornjih dihal v pljuča in se tam razmnožujejo. Del teh bakterij lahko preide v krvni obtok, od tam pa v druge organe.

Dejavniki tveganja

S tuberkulozo se lahko okuži vsak, večje tveganje za okužbo imajo:

• osebe, ki preživijo veliko časa v tesnem stiku z osebo, ki je zbolela za tuberkulozo,
• osebe, ki so rojene in živijo na območju z večjo pojavnostjo tuberkuloze ali tja potujejo,
• osebe z oslabljenim imunskim sistemom (bolniki s HIV),
• osebe, ki prejemajo imunosupresivno terapijo,
• odvisniki od drog in alkohola,
• otroci, mlajši od 5 let,
• osebe, ki živijo v prenatrpanih življenjskih razmerah, npr. zavetišča za brezdomce, zapori.

Simptomi in potek bolezni

Oseba, ki je v stiku z bakterijo tuberkuloze, ne zboli vedno.  Če imunski  sistem uspe zamejiti razmnoževanje bakterij tuberkuloze, ki ostajajo v telesu v mirujočem stanju, govorimo o latentni okužbi s tuberkulozo. Ljudje z latentno tuberkulozo so sicer okuženi, vendar nimajo aktivne bolezni, kar pomeni, da se ne počutijo bolni, nimajo znakov bolezni in tuberkuloze ne morejo širiti na druge. 5-10 %  ljudi z latentno obliko tuberkuloze lahko tekom življenja razvije znake bolezni.

Kadar pa imunski sistem okužene osebe ne uspe zamejiti razmnoževanja bakterij ali pa bakterije, ki so bile v mirujočem stanju, postanejo aktivne, oseba zboli in razvije aktivno obliko tuberkuloze.

Simptomi in znaki tuberkuloze so:

• dolgotrajen kašelj
• bolečina v prsih
• dolgotrajno rahlo povišana telesna temperatura (do 37,5 °C)
• krvav izpljunek (hemoptiza)
• utrujenost
• nočno potenje
• mrzlica
• hujšanje ali slabše pridobivanje na telesni teži
• dispneja

Tuberkuloza, ki prizadene druge dele telesa, se kaže s simptomi, ki so povezani z okuženim organom (npr. okužba ledvic – kri v urinu). 

Tuberkuloza lahko povzroči trajne poškodbe pljuč, po preboleli bolezni lahko ostanejo številne trajne zdravstvene težave z dihali. Tudi ponovne okužbe s tuberkulozo niso redke. Tuberkuloza lahko povzroči tudi resne zaplete, zaradi katerih je potreba hospitalizacija (odpoved organov, septični šok).

Zdravljenje

Bolezen se zdravi s kombinacijami različnih antibiotikov, ki jih je potrebno jemati vsaj 4 do 6 mesecev. Ob tem je za dobro in uspešno zdravljenje pomemben zdrav življenjskih slog, uživanje energijsko bogate hrane in opustitev škodljivih navad (kajenje, droge in alkohol).

Zgodnje odkrivanje in zdravljenje tuberkuloze pomembno vpliva na okrevanje. Če bolnik začne prejemati ustrezna protituberkulozna zdravila, na katera so bacili tuberkuloze občutljivi, je bolezen popolnoma ozdravljiva. Če učinkovitih zdravil ni na voljo oziroma je bakterija odporna na zdravilo, bolezen sčasoma napreduje.

Preprečevanje

V Sloveniji je rutinsko cepljenje proti tuberkulozi potekalo več desetletij. Zaradi upada pojavnosti bolezni pa od leta 2005 ne cepimo več vseh otrok proti tej bolezni, pač pa obvezno cepljenje proti tuberkulozi ostaja za tiste novorojenčke, katerih starši so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka preselili iz držav z višjo pojavnostjo tuberkuloze in za otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze.

Ob tem je cepljenje proti tuberkulozi priporočljivo tudi za otroke, ki bodo v prvih letih življenja bivali  ali pogosto potovali v države, kjer je tuberkuloza bolj razširjena.

Poleg cepljenja je tveganje za tuberkulozo mogoče zmanjšati z nekaterimi previdnostnimi ukrepi:

• dobro prezračevanje prostorov,
• skrb za dobro higieno, 
• pravilna higiena kašlja in kihanja,
• nudenje preventivnega zdravljenja tuberkuloze ljudem, ki so okuženi s to boleznijo, a še niso zboleli. 

Epidemiološka slika

Za tuberkulozo vsako leto po vsem svetu zboli 10 milijonov ljudi, njihovo število od leta 2021 narašča. V letu 2023 je po oceni  SZO po svetu zaradi tuberkuloze umrlo 1,25 milijona ljudi, tuberkuloza je ponovno postala  vodilna po številu smrti med povzročitelji nalezljivih bolezni.

Tuberkuloza je glavni vzrok smrti pri ljudeh, ki živijo s HIV in pomembno prispeva k pojavu odpornosti proti antibiotikom.

V Evropi večina držav poroča o majhnem številu primerov: manj kot deset primerov tuberkuloze na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji je v letu 2021 po podatkih Registra tuberkuloze incidenca znašala 3,8 primerov tuberkuloze /100.000 prebivalcev. (1)