Simptomi in potek bolezni
Znaki gripe so: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v 2 do 7 dneh.
Gripa lahko poteka v blažji ali težji obliki z zapleti. Zdravi odrasli in malo večji otroci bodo praviloma gripo preboleli lažje. Medtem ko imajo nekatere skupine ljudi večje tveganje za težji potek, to so nosečnice, majni otroci, starejši odrasli, osebe z izjemno povečano telesno težo in kronični bolniki.
Najpogostejši zapleti pri prebolevanju gripe so:
- bakterijska pljučnica
- bronhitis
- vnetje sinusov
- vnetje srednjega ušesa.
- poslabšanje kronične bolezni
Omenjene skupine ljudi imajo večje tveganje, da se bodo zaradi gripe bolnišnično zdravili, prav tako je pri njih večja smrtnost zaradi gripe.
Način prenosa
Virusi gripe se prenašajo se s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, ter prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo.
Doba inkubacije
Od okužbe do pojava bolezni mine približno 1 do 3 dni. Bolniki, ki prebolevajo gripo, so najbolj kužni prve tri dni bolezni, nekateri so lahko kužni že dan pred pojavom znakov bolezni, pa tudi od pet do sedem dni po začetku prebolevanja gripe. Pri nekaterih, zlasti pri otrocih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko kužnost traja še dlje.
Preprečevanje
Najpomembnejši korak pri preprečevanju gripe je cepljenje. Cepljenje proti gripi preprečuje okužbo, predvsem pa učinkovito ščiti pred težjim potekom bolezni. Priporočeno je za vse prebivalce, starejše od šest mesecev, še posebej za ranljive skupine, pri katerih je potek gripe lahko hujši. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, zaščita po cepljenju pa sčasoma upade, je cepljenje proti gripi potrebno vsako leto. Cepljenje je najbolje opraviti v jesenskem času, še pred začetkom sezone gripe.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali lahko okužbo prenesejo na druge. To še posebej velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v drugih nujnih službah.
Če zbolimo za gripo ali zboli kdo od bližnjih, je zelo pomembna ustrezna higiena. Roke si večkrat na dan temeljito umijemo, še posebej po stiku z izločki dihal. Kašljamo v rokav, uporabljene robčke pa sproti zavržemo. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor. Priporočljivo je tudi redno zračenje prostorov ter čiščenje in razkuževanje površin.
Zdravljenje
Če zbolimo za gripo, je najbolj pomembno lajšanje težav. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38°C, jemljemo zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin.
Ob zamašenem nosu se priporoča uporaba kapljic ali razpršil za nos, ki izboljšajo prehodnost dihalnih poti in olajšajo dihanje. Poskrbeti moramo za zadosten vnos tekočine, saj zaradi vročine izgubljamo več tekočine kot običajno, kar lahko vodi do izsušitve in slabšega počutja. Pomembna sta počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina.
Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Običajno se predpišejo bolnikom, ki se zaradi težjega poteka bolezni zdravijo v bolnišnici. Ta zdravila so različno učinkovita, sicer pa nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Antibiotiki niso učinkoviti pri zdravljenju gripe, razen če pride do bakterijskih zapletov. Nepotrebna uporaba antibiotikov je lahko celo škodljiva.
Pri starejših osebah s kroničnimi boleznimi in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko gripa poteka težje. Če se stanje po nekaj dneh ne izboljša, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in se kašelj stopnjuje ter postaja gnojav, gre lahko za zaplet z bakterijsko pljučnico. V takem primeru je nujen zdravniški pregled.
Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen ali kaže znake dehidracije, je potreben čimprejšnji pregled v ambulanti.
Epidemiološka slika
Vsako leto po svetu zboli približno milijarda ljudi zaradi sezonske gripe. Med 3 in 5 milijonov jih ima težak potek bolezni, do 650.000 jih umre zaradi zapletov na dihalih. V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli od 5 do do 10 odstotkov ljudi, kar pomeni med 100.000 in 200.000 prebivalcev.