Način prenosa

Prenaša se s kužnimi kapljicami pri kašljanju in kihanju, pa tudi prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženo slino (souporaba skodelic, kozarcev …). 

Doba inkubacije 

Pri približno tretjini okuženih z virusom mumpsa se znaki bolezni ne razvijejo. Pri preostalih se pojavijo praviloma od 16 do 18 dni po okužbi. Bolnik je kužen dva dneva pred pojavom otekline žlez slinavk in še nadaljnjih pet dni. 

Simptomi in potek bolezni

Z mumpsom lahko zboli vsak, ki ga še ni prebolel ali proti bolezni ni bil cepljen.Najpogostejši simptomi so povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol ter otekle žleze slinavke ob enem ali obeh ušesih. Bolezen lahko spremljajo tudi utrujenost, bolečine pri požiranju ali občutljivost žlez na dotik, moški pa imajo lahko težave z občutljivostjo testisov.

Zapleti so pogostejši pri bolnikih, ki zbolijo po koncu pubertete. Pri približno polovici obolelih moških se pojavi dodatna občutljivost, boleča oteklina in vnetje testisov, kar lahko povzroči tudi neplodnost, pri ženskah pa se lahko pojavi vnetje enega ali obeh jajčnikov, kar na plodnost ne vpliva. Prebolevanja mumpsa v prvih mesecih nosečnosti poveča verjetnost spontanega splava.

Med pogostejše zaplete mumpsa štejemo tudi vnetje možganskih ovojnic (meningitis), ki se pri približno polovici vseh obolelih pojavi brez znakov, pri približno 15 % bolnikov pa se pojavijo simptomi meningitisa. Redek, a zelo resen zaplet je vnetje možganov (encefalitis). Za oba so značilni glavobol, otrdelost vratu ter krči, v najhujših primerih pa tudi koma. Ta vnetja lahko pustijo trajne posledice na možganih in živcih, tudi delno ohromelost ali izgubo sluha. Sicer pa mumps lahko povzroči tudi druga vnetja, denimo sklepov, trebušne slinavke in drugih organov.

Zdravljenje in preprečevanje 

Zdravila za mumps ni, lahko le blažimo simptome. Pomembno je, da pri otrocih za lajšanje bolečin ne uporabljamo zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (na primer aspirin), saj se s tem poveča tveganja za pojav Reyevega sindroma – zelo nevarne otroške bolezni, ki se lahko konča tudi s smrtjo.

Mumps preprečujemo s cepljenjem, ki je v Sloveniji del rednega programa cepljenj in je obvezno. Za popolno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam), s prvim cepimo otroke, stare med 11 in 18 mesecev, drugi odmerek pa otroci prejmejo pred vstopom v šolo (od 5 do 6 let). 

Ker je bolezen lahko zelo nevarna, je pomembno, da je zaščitenih čim več ljudi.

Epidemiološka slika 

Pred letom 1979, ko smo v Sloveniji uvedli cepljenje, je za mumpsom na leto zbolelo do 10.000 ljudi. Danes so okužbe zelo redke.