Cepljenje s štirivalentnim cepivom

Ošpice, mumps, rdečke in norice so zelo nalezljive bolezni, ki se hitro širijo, zlasti med otroki. Čeprav pogosto potekajo kot blage okužbe, lahko v nekaterih primerih povzročijo resne zaplete, kot so pljučnice, vnetja možganov, okvare sluha, neplodnost ter med nosečnostjo tudi okvare ploda. Cepljenje s kombiniranim štirivalentnim cepivom predstavlja varen in učinkovit način zaščite pred pojavom teh štirih bolezni in njihovimi zapleti.

Cepljenje s štirivalentnim cepivom

Cepljenje proti tem štirim boleznim je ključnega pomena za zaščito otrok pred okužbami, ki lahko povzročijo hude zaplete. Gre za zelo nalezljive bolezni, ki se hitro širijo med otroki.

Cepivo ščiti pred štirimi virusnimi boleznimi:

Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus ošpic. Prepoznamo jo po značilnih majhnih belih pegah v ustih in drobnem rdečem izpuščaju po koži. Bolezen pogosto spremljajo zapleti, ki so pogostejši pri majhnih otrocih in imunsko oslabljenih osebah. Če ošpice prebolimo ali smo proti njim cepljeni, je zaščita trajna.

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami ob kihanju in kašljanju, z neposrednim stikom z okuženo osebo, redkeje pa tudi prek predmetov, s katerimi je bila ta v stiku.

Simptomi bolezni so praviloma enaki pri vseh okuženih. V povprečju se pokažejo 10 dni po okužbi (lahko že 7. ali šele 18. dan), vendar je bolnik kužen že štiri dni pred pojavom kožnega izpuščaja in še nadaljnje štiri dni. Bolezen se začne nenadno, in sicer z visoko vročino, hudim glavobolom, nahodom, kašljem ter vnetjem očesnih veznic. Dva do tri dni po okužbi se na sluznici v zadnjem delu ustne votline pojavijo značilne bele pege, imenovane Koplikove pege, četrti dan okužbe pa nastane značilen droben rdeč kožni izpuščaj, sprva za ušesi in na obrazu, nato pa se razširi po vsem telesu. Po treh do sedmih dneh izpuščaj postopoma zbledi.

Za zaplete bolezni so še posebej dovzetni otroci do 5. leta starosti, odrasli, nosečnice in osebe z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med najpogostejšimi so vnetje srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, močna driska z dehidracijo (posebej nevarna pri dojenčkih) in keratokonjuktivitis. Možni so tudi hudi nevrološki zapleti s prizadetostjo možganov – postinfekcijski encefalitis in sklerozirajoči encefalitis, pri katerih je umrljivost visoka (1 na 3000 bolnikov), vnetje možganov pa lahko tudi ob preživetju pusti trajne posledice.

Zelo huda, a redka posledica ošpic je subakutni sklerozirajoči panencefalitis. Virus ošpic namreč ostane v možganih, kjer se lahko ponovno aktivira nekaj mesecev ali celo let po prebolelih ošpicah. Bolezen se običajno pojavi pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 20 let. Med zgodnje znake bolezni sodijo nenadno slabšanje učnega uspeha, motnje spomina, razdražljivost in nespečnost. Sledi postopno propadanje miselnih funkcij, pojavijo se krči in konvulzije, ki lahko zajamejo celo telo, bolnik lahko tudi oslepi. Bolezen skoraj vedno napreduje in se po enem do treh letih žal konča s smrtjo.

V Sloveniji smo z uvedbo obveznega cepljenja leta 1968 število obolelih močno zmanjšali, v zadnjih letih beležimo nekaj posameznih primerov bolezni, ki so uvoženi, torej so se bolniki okužili v tujini. Zdravila za zdravljenje ošpic ni, na voljo je le podporno zdravljenje. Bolnik mora počivati in piti veliko tekočine, da preprečimo dehidracijo. Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic, kot sta vnetje srednjega ušesa in pljučnica.

Mumps je nalezljiva virusna bolezen, ki največkrat povzroča vnetje žlez slinavk, lahko pa povzroči hude zaplete, med njimi vnetje možganov.

Z mumpsom se lahko okuži vsak, ki ga ni prebolel ali proti bolezni ni bil cepljen. Prenaša se s kužnimi kapljicami pri kašljanju in kihanju, pa tudi prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženo slino (souporaba skodelic, kozarcev…). 

Pri približno tretjini okuženih z virusom mumpsa se znaki bolezni ne razvijejo. Pri preostalih se pojavijo praviloma od 16 do 18 dni po okužbi. Najpogostejši simptomi so povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol ter otekle žleze slinavke ob enem ali obeh ušesih. Bolezen lahko spremljajo tudi utrujenost, bolečine pri požiranju ali občutljivost žlez na dotik, moški pa imajo lahko težave z občutljivostjo testisov. Bolnik je kužen dva dneva pred pojavom otekline žlez slinavk in še nadaljnjih pet dni.

Pri približno polovici obolelih moških se pojavi dodatna občutljivost, boleča oteklina in vnetje testisov, kar lahko povzroči tudi neplodnost, pri ženskah pa se lahko pojavi vnetje enega ali obeh jajčnikov, kar na plodnost ne vpliva. Prebolevanja mumpsa v prvih mesecih nosečnosti poveča verjetnost spontanega splava.

Med pogostejše zaplete mumpsa štejemo tudi vnetje možganskih ovojnic (meningitis), ki se pri približno polovici vseh obolelih pojavi brez znakov, pri približno 15 % bolnikov pa se pojavijo simptomi meningitisa. Redek, a zelo resen zaplet je vnetje možganov (encefalitis). Za oba so značilni glavobol, otrdelost vratu ter krči, v najhujših primerih pa tudi koma. Ta vnetja lahko pustijo trajne posledice na možganih in živcih, tudi delno ohromelost ali izgubo sluha. Sicer pa mumps lahko povzroči tudi druga vnetja, denimo sklepov, trebušne slinavke in drugih organov.

Zahvaljujoč cepljenju so danes okužbe z mumpsom zelo redke. Zdravila za mumps ni, lahko le blažimo simptome. Pomembno je, da pri otrocih za lajšanje bolečin ne uporabljamo zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (na primer aspirin), saj se s tem poveča tveganja za pojav Reyevega sindroma – zelo nevarne otroške bolezni, ki se lahko konča tudi s smrtjo.

Rdečke so nalezljiva virusna bolezen, ki se med drugim kaže z značilnim rdečim izpuščajem. Največje tveganje predstavljajo za necepljene nosečnice, saj se lahko virus prenese na plod in povzroči spontani splav ali njegovo smrt. Če plod preživi, se lahko otrok rodi s sindromom prirojenih rdečk, ki vključuje resne okvare, kot so duševna zaostalost, gluhost, okvare srca in vida.

Prenaša se s kužnimi kapljicami sline in izločkov dihal pri kašljanju in kihanju, pa tudi pri tesnem stiku z obolelim.

Značilni bolezenski znaki, ki se pojavijo do tri tedne po okužbi, so povišana telesna temperatura, povečane bezgavke na vratu, bolečine v sklepih ter izpuščaj na obrazu, vratu in telesu, ki traja tri dni. Bolnik je kužen že teden dni pred pojavom izpuščaja in še teden dni po tem. 

Če zboli nosečnica, se virus rdečk lahko prenese na plod. Pri okuženemu novorojenčku se bolezen kaže kot sindrom prirojenih rdečk, ti otroci so lahko kužni še več mesecev, celo do enega leta po rojstvu.

Zapleti so povezani zlasti z okužbo nosečnice oziroma so posledica te okužbe. Dojenčki s sindromom prirojenih rdečk imajo okvare že takoj ob rojstvu ali pa se pojavijo do četrtega leta starosti, najpogostejše so izguba sluha, katarakta (siva mrena), srčne okvare in duševna zaostalost.

Če se necepljena nosečnica z virusom rdečk okuži v prvem trimesečju nosečnosti, lahko pride do spontanega splava ali smrti ploda. Če plod preživi, obstaja približno 90-odstotna verjetnost, da bo imel prirojene okvare. Ob okužbi v poznejših mesecih nosečnosti je tveganje za tovrstne zaplete manjše.

Čeprav v Sloveniji od leta 2008 nismo zabeležili primera rdečk, lahko necepljen posameznik še vedno zboli, če pride v stik z okuženo osebo – na primer ob potovanju v države, kjer se rdečke še vedno pojavljajo. Če otrok zboli za rdečkami, specifičnega zdravljenja ni – veliko mora počivati, piti dovolj tekočine, z zdravili mu znižujemo telesno temperaturo in lajšamo bolečine.

Norice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus Varicella Zoster iz družine herpes virusov. Večina ljudi okužbo preboli v otroštvu in s tem pridobi doživljenjsko imunost. Za bolezen, ki je večinoma blaga, so značilni mehurčkasti izpuščaji na koži.

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami in zrakom, lahko pa tudi z neposrednim stikom, denimo z okuženih rok obolelega na zdravo osebo. 90% dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli. Bolniki so kužni dva dneva pred pojavom prvega mehurčkastega izpuščaja in vse dokler se mehurčki ne posušijo, kar se običajno zgodi 5 dni po pojavu izpuščaja. Od okužbe do pojava bolezni mine od 10 do 21 dni, najpogosteje od 14 do 16 dni, lahko pa tudi do 28 dni.

Norice pri otrocih potekajo večinoma v blagi obliki. Bolezen prepoznamo po tipičnem srbečem mehurčkastem izpuščaju, ki se običajno najprej pojavi na trupu in glavi in nato razširi po celem telesu. Običajno nastane od 250 do 500 mehurčkov, ki se pojavljajo v zagonih na 1 do 2 dni. Lahko se pojavijo tudi v predelu ustne sluznice ali očesne veznice in v predelu spolovila. Bolezen traja med 7 in 10 dni in jo lahko spremlja vročina in slabo počutje.

Za hudo obliko noric je lahko značilna vročina, ki vztraja tudi v drugem tednu bolezni. Ob tem se pojavijo novi zagoni izpuščaja, ki je gosto posejan, v mehurčkih je kri, prihaja tudi do nekroze (odmrtja) kože. Lahko pa bolezen vodi tudi v bakterijsko okužbo kože, prizadetost možganov, pljučnico, sočasno vnetje srednjega ušesa, okužbe krvi in prizadetost drugih organov.

Pri 0,4 – 3,1 odstotka bolnikov, ki zaradi zapletov z noricami potrebujejo bolnišnično zdravljenje, po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ostanejo dolgotrajne posledice.

Če menite, da ima vaš otrok norice, naj ostane doma in naj ne obiskuje šole ali vrtca, dokler se vsi izpuščaji ne posušijo. Še posebej pomembno je, da v tem času preprečite stike z novorojenčki, nosečnicami in osebami z oslabljenim imunskim sistemom, če noric še niso preboleli ali niso bili cepljeni. Če je potreben pregled pri zdravniku, se za obisk predhodno dogovorite, da bi preprečili morebitno širjenje okužbe v čakalnici.

Če je prisotna povišana temperatura, jo lahko nižamo z zdravili, kot je npr. paracetamol. Srbenje olajšamo z uporabo antihistaminika. Otroka spodbujamo, naj se ne praska. Umivanje je priporočljivo, vendar naj poteka z mlačno vodo in brez uporabe mil ali gelov za tuširanje. Po umivanju kože ne drgnemo, temveč jo nežno popivnamo z brisačo. Da preprečimo dehidracijo, naj otrok pije čim več tekočine; če ima izpuščaje tudi na sluznici ust, sta priporočljivi hladna pijača in mehka hrana. Otrok naj veliko počiva.

Norice povzroča virus, zato jih antibiotiki ne morejo pozdraviti. Zdravnik jih bo predpisal le, če pride do naknadne bakterijske okužbe. To se lahko zgodi npr. ob poškodbah zaradi pretiranega praskanja.

Vse štiri bolezni lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem, ki se v Sloveniji izvaja s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam. Cepljenje opravi pediater ali izbrani šolski zdravnik. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam je v Sloveniji del rednega programa cepljenj in ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Otroci prejmejo dva odmerka cepiva:

  • prvega med 11. in 18. mesecem starosti
  • in drugega v tretjem letu.

Da, cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam je varno. Cepivo vsebuje žive oslabljene viruse povzročiteljev teh bolezni, ki spodbudijo nastanek protiteles in razvoj dolgotrajne imunosti.

Podobno kot pri vseh drugih cepljenjih se lahko tudi po tem pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni.

Najpogostejši so:

  • bolečina, rdečina, oteklina ali izpuščaj na mestu vboda,
  • povišana telesna temperatura,
  • razdražljivost,
  • izpuščaj, podoben ošpicam ali noricam,
  • driska in bruhanje,
  • okužba zgornjih dihal.

Občasno se lahko pojavijo tudi vročinski krči, bolečine v sklepih ter otekanje obušesnih žlez slinavk ali vratnih bezgavk.

Po cepljenju proti noricam so poročali o posameznih primerih pasovca pri cepljenih osebah, vendar imajo osebe, ki so bile cepljene s cepivom proti noricam, manjše tveganje za pasovec, kot necepljene.

Resni neželeni učinki kot je npr. resna alergijska reakcija (anafilaksija) ali aseptični serozni meningitis so izjemno redki (npr. 1-2 primera anfilaksije na milijon cepljenih oseb).

Ne. Znanstvene raziskave nedvoumno potrjujejo, da cepljenje ne povzroča avtizma. O kombiniranem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam zlasti na spletu kroži veliko napačnih in zavajajočih informacij. Trditev, da cepivo povzroča avtizem, izvira iz zdaj že ovržene študije Andrewa Wakefielda iz leta 1998, opravljene na zgolj 12 otrocih. Kasneje je bilo dokazano, da je avtor podatke namenoma priredil zaradi finančnih interesov. Študijo so uradno umaknili, Wakefieldu pa odvzeli zdravniško licenco.

Ključno dejstvo ostaja, da nobena izmed številnih kasnejših raziskav, ki so vključevale skupno več kot 25 milijonov otrok, ni potrdila vzročne povezave med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam in pojavom avtizma. Cepiva so varna, preverjeno učinkovita in ključna za zaščito zdravja otrok in skupnosti.

Cepivo, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom, rdečkam in noricami, je vključeno v redni program cepljenja od januarja 2025. Uporablja se pri otrocih, rojenih od februarja 2024 dalje. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno, medtem ko cepljenje proti noricam ni obvezno, vendar je priporočeno. Na voljo je tudi cepivo, ki ščiti samo pred noricami. O tem lahko več preberete na naslednji povezavi (povezava s hiperlinkom na cepljenje po življenjskih obdobjih/Dojenčki in malčki/ Cepljenje proti ošpicam)

Če je otrok že bil cepljen (z monovalentnim cepivom) proti noricam, ali jih je prebolel, ali pa starši ne želijo cepljenja proti noricam, prejme cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (brez noric).

Za vpis v javni vrtec ali javno sofinanciran program zasebnega vrtca morajo biti otroci obvezno cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka cepljenje ni navedeno, se vpis v vrtec v skladu z 51.a členom Zakona o nalezljivih boleznih zavrne. V vrtec pa se lahko vpišejo otroci, pri katerih cepljenje iz medicinskih razlogov ni bilo izvedeno ali ki so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov.

Če je otrok zmerno ali resno bolan s povišano telesno temperaturo, se cepljenje do okrevanja začasno odloži. Otroci z blago boleznijo (npr. prehladom) so lahko cepljeni.

Cepljeni ne smejo biti otroci z dokumentirano hudo alergijsko reakcijo (anafilaksija) na katerokoli sestavino cepiva in otroci ki so imeli hudo alergično reakcijo ali drug resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva. Prav tako ne smejo biti cepljeni otroci s hudo okrnjeno imunostjo ali aktivno nezdravljeno tuberkulozo

Čeprav so te bolezni zaradi cepljenja postale redkejše, se lahko hitro znova pojavijo in razširijo, kadar precepljenost upade. Ošpice veljajo za eno najbolj nalezljivih bolezni. Ob stiku z okuženo osebo se lahko okuži do 90 odstotkov oseb v bližini, če niso zaščitene z imunostjo po cepljenju ali preboleli bolezni. Zato je visoka precepljenost (vsaj 95 %) ključna za zaščito celotne skupnosti.

Cepljenje s cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam je učinkovito. Po dveh odmerkih cepiva se vzpostavi dolgotrajna, običajno doživljenjska zaščita.

cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.