Tuberkuloza je resna nalezljiva bakterijska bolezen, ki se širi z s kužnimi kapljicami preko bližnjega stika z okuženo osebo. Ker v Sloveniji število bolnikov s tuberkulozo že vrsto let upada, pri otrocih pa je v zadnjih letih sploh ne beležimo več, se od 2005 ne izvaja več rutinsko cepljenje vseh otrok proti tej bolezni. Cepimo le novorojenčke, katerih starši so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka preselili iz držav z višjo pojavnostjo tuberkuloze in otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze.

Kaj je tuberkuloza?

Tuberkuloza je ena najstarejših nalezljivih bolezni, zapisi o bolezni segajo še v antiko. Epidemije tuberkuloze so se dogajale v različnih obdobjih zgodovine, a najbolj znane in uničujoče so bile  v 18. in 19. stoletju ter v začetku 20. stoletja, predvsem v Evropi in Severni Ameriki. Takrat so jo pogosto imenovali tudi “bela kuga” zaradi izrazite bledice obolelih.

Približno 5–10 % okuženih bo sčasoma razvilo simptome in zbolelo za tuberkulozo. Osebe, ki so okužene, a nimajo znakov bolezni, bolezni ne morejo prenašati naprej. Najpogosteje prizadene pljuča, prizadeti so lahko tudi drugi organi: ledvice, kosti, možgani in bezgavke. Tuberkuloza je preprečljiva in ozdravljiva bolezen. Običajno se zdravi z antibiotiki, brez zdravljenja pa je lahko smrtna.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je približno četrtina svetovnega prebivalstva okužena z bakterijami, ki povzročajo tuberkulozo.

Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo s tuberkulozo?

S tuberkulozo se lahko okuži vsakdo, ki pride v stik z bakterijo. Večje tveganje za okužbo imajo:

• osebe, ki preživijo veliko časa v tesnem stiku z osebo, ki je zbolela za tuberkulozo,
• osebe, ki so rojene in živijo na območju z večjo pojavnostjo tuberkuloze ali tja potujejo,
• osebe z oslabljenim imunskim sistemom (bolniki s HIV),
• osebe, ki prejemajo imunosupresivno terapijo,
• odvisniki od drog in alkohola,
• osebe, ki živijo v prenatrpanih življenjskih razmerah, npr. zavetišča za brezdomce, zapori,
• otroci, mlajši od 5 let.

Pri dojenčkih in mlajših otrocih je lahko postavitev diagnoze zaradi nespecifičnih simptomov tuberkuloze zahtevna. Mlajši otroci tudi pogosteje razvijejo tuberkulozni meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in diseminirano (razširjeno) obliko bolezni, obe sta povezani z visoko obolevnostjo in smrtnostjo.

Ali je na voljo cepivo proti tuberkulozi?

Da. Za cepljenje proti tuberkulozi se uporablja cepivo BCG (Bacille Calmette-Guerin). S cepljenjem ogroženih novorojenčkov in drugih naštetih skupin otrok s povečanim tveganjem preprečujemo razvoj najtežjih oblik bolezni in zmanjšamo možnosti razvoja aktivne oblike tuberkuloze.

Za koga je cepljenje proti tuberkulozi obvezno, komu se priporoča?

Ker je v Sloveniji tuberkuloza danes zelo redka, cepljenje proti tej bolezni od leta 2005 ni več del rutinskih cepljenj. Cepljenje proti tuberkulozi je obvezno le za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselile iz držav z visoko pojavnostjo tuberkuloze, in za otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze.

Cepljenje je priporočljivo tudi za otroke, ki bodo v prvih letih življenja pogosto obiskovali države z visoko pojavnostjo tuberkuloze. O cepljenju otroka odloči pediater-neonatolog v porodnišnici ob pregledu otroka po rojstvu.

Cepivo je najučinkovitejše, če se daje v prvih tednih ali mesecih življenja – zato se novorojenčke praviloma cepi že v porodnišnici prve dni po rojstvu. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva BCG, ki vsebuje žive oslabljene bakterije.

Ali je cepljenje proti tuberkulozi varno?

Da, cepljenje proti tuberkulozi s cepivom BCG je na splošno varno, še posebej pri zdravih dojenčkih in otrocih. Gre za živo, a oslabljeno cepivo, ki se že več kot 100 let uporablja po vsem svetu, predvsem za zaščito najmlajših pred najhujšimi oblikami tuberkuloze.

Tako kot vsa zdravila lahko tudi cepivo proti tuberkulozi povzroči določene neželene učinke.  Pogoste so blage in pričakovane lokalne reakcije, kot so rdečina ali oteklina na mestu cepljenja, čez nekaj tednov se lahko pojavi majhna bula ali gnojni mehurček, ki poči in se zaceli v nekaj tednih. Na tem mestu pogosto ostane majhna brazgotina, kar pa je normalna in pričakovana posledica cepljenja. Lokalno se povečajo bezgavke.