Cepljenje proti gripi

Gripa je zelo pogosta virusna bolezen, ki se zlahka širi. Gripa ni le močnejši prehlad, za otroke je lahko tudi nevarnejša. Otroci, ki so mlajši od 2 let, in otroci vseh starosti z določenimi kroničnimi zdravstvenimi stanji imajo večje tveganje za resne zaplete pri prebolevanju gripe. Cepljenje otrok in njihovih staršev je najučinkovitejši način zaščite pred gripo, saj varuje tako otroke kot njihove družine in širšo skupnost.

Cepljenje proti gripi

Gripa je zelo pogosta virusna bolezen dihal. Na severni polobli se pojavlja predvsem v zimskih mesecih in zgodaj spomladi. Ogroža celotno prebivalstvo, še zlasti pa starejše odrasle, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi ali drugimi boleznimi in majhne otroke. Pogosto prizadene otroke, predvsem tiste, mlajše od 2 let, in pri nekaterih lahko povzroči resne zaplete.

Znaki in simptomi gripe vključujejo vročino, glavobol, izjemno utrujenost, suh kašelj, vneto grlo, izcedek iz nosu ali zamašen nos ter bolečine v mišicah. Pomembno je vedeti, da nekateri otroci z gripo nimajo vročine.

Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo, ko okuženi kiha, kašlja ali glasno govori. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Ker virus gripe na površinah in predmetih lahko preživi več ur, se lahko okužimo tudi posredno, če se dotaknemo onesnaženih površin in si nato z rokami prenesemo virus na sluznico nosu ali ust.

Obdobje od okužbe do pojava bolezni je kratko. Bolezenski simptomi in znaki gripe (vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo približno 1-3 dni po okužbi. Bolniki so najbolj kužni prve 3 dni bolezni. Okužba se lahko prenaša že dan pred pojavom simptomov in traja še pet do sedem dni po njihovem začetku.

Gripa ni le “močnejši prehlad” – pri otrocih, še posebej ranljivih, lahko povzroči resne težave. Lahko prizadene katerega koli otroka, a največje tveganje za zaplete imajo otroci, mlajši od 5 let, zlasti mlajši od 2 let, saj njihov imunski sistem še ni dovolj razvit.

Poleg tega je gripa nevarna za otroke s kroničnimi boleznimi, kot so astma ali kronične bolezni dihal, srčne bolezni, sladkorna bolezen, nevrološke motnje, ali otroke z oslabljeno imunostjo (npr. zaradi zdravljenja raka ali presaditve organov).

Možni zapleti zaradi gripe pri otrocih so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, poslabšanje obstoječih bolezni pri otrocih s kroničnimi boleznimi (npr. astme), redko pa lahko pride do zelo resnih zapletov, kot so encefalitis ali smrt (predvsem pri ranljivih skupinah).

Z gripo se vsako sezono okuži od 5 do 10 % prebivalcev, kar predstavlja med 100.000 in 200.000 ljudi, med katerimi je veliko otrok.  

Otroci so hitro izpostavljeni okužbi, saj preživijo veliko časa v kolektivih, kot so vrtci in šole, kjer se okužbe med vrstniki hitro širijo. Posledično otroci predstavljajo tveganje za prenos okužbe na najbolj ranljive člane skupnosti, kot so novorojenčki, starejši in kronično bolni.

Če otrok zboli za gripo, je pomembno, da mu lajšamo težave in počakamo, da bolezen izzveni. To pomeni, da z zdravili za zniževanje telesne temperature znižamo vročino, kadar ta naraste nad 38,5 °C. Pri otrocih je najprimernejši paracetamol. Pri uporabi zdravila je pomembno, da ne presežemo priporočenega odmerka in trajanja zdravljenja, pri čemer se je treba ravnati glede na otrokovo telesno maso.

Otroku pomagamo tudi pri čiščenju nosu, saj dihanje skozi usta dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal, kar poslabša počutje in oteži dihanje. Uporabljajo se lahko kapljice, razpršila ali fiziološka raztopina.

Pomembno je, da otrok pije dovolj tekočine, saj pri povišani telesni temperaturi izgublja več vode. Tako preprečimo izsušitev, ki lahko njegovo počutje še poslabša. Dokler ima vročino, naj počiva in se izogiba telesnim naporom.

Če vročina v nekaj dneh ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti.

Gripa je virusna bolezen, zato antibiotiki niso učinkoviti in se uporabljajo le, če pride do bakterijskih zapletov. Neutemeljena raba antibiotikov povečuje pojav antimikrobne odpornosti, kar pomeni, da zmanjšuje učinkovitost obstoječih antibiotikov.

Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi okvarami ledvic ali jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običajno predpišejo bolnikom, ki se zaradi težjega poteka gripe zdravijo v bolnišnici.

Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje. Cepljenje proti gripi se svetuje vsem prebivalcem, še zlasti pa je vsakoletna zaščita pomembna za tiste skupine prebivalcev, ki jih gripa še posebej ogroža. Med njih spadajo tudi otroci, mlajši od dveh let. Cepijo se lahko dojenčki, stari vsaj 6 mesecev. Cepljenje proti gripi je zelo pomembno tudi za otroke s kroničnimi boleznimi.

Cepljenje priporočamo tudi nosečnicam in družinskim članom vseh starejših oseb, kroničnih bolnikov in dojenčkov, mlajših od 6 mesecev. S tem namreč pomembno zmanjšajo možnost, da virus gripe zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem ali je ogrožen za hujši potek bolezni.

Cepljenje proti gripi se priporoča tudi nosečnicam – v prvi vrsti za zaščito njihovega zdravja, saj lahko gripa pri nosečnici povzroči zaplete. Poleg tega se prek posteljice na novorojenčka prenesejo protitelesa proti gripi, ki ga bodo pred okužbo vsaj delno varovala v prvih mesecih življenja, ko se še ne more cepiti.

Otroci naj se proti gripi cepijo vsako sezono. Otroci mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni proti gripi morajo prejeti dva odmerka cepiva v razmaku vsaj štirih tednov. Otroci, ki so bili že cepljeni protigripi, oziroma so stari 9 let in več pa prejmejo en odmerek cepiva.

Najbolj priporočljivo je, da prejmejo zaščito proti gripi še pred začetkom sezone, saj telo potrebuje približno dva tedna po cepljenju, da razvije protitelesa proti gripi. Cepljenje je lahko učinkovito tudi pozneje, dokler virusi gripe še krožijo, na primer januarja ali celo kasneje.

Učinkovitost cepiva proti gripi se lahko med posameznimi sezonami razlikuje, vendar cepljenje ostaja najboljši način zaščite pred gripo in njenimi zapleti. V povprečju cepivo proti gripi zmanjša tveganje za okužbo z gripo za 40–60 %, ko se virusi v cepivu ujemajo s tistimi, ki krožijo v sezoni. Tudi če cepljena oseba zboli za gripo, je potek bolezni običajno blažji, z manjšim tveganjem za zaplete, hospitalizacijo in smrt.

Pri otrocih je bilo dokazano, da letno cepljenje proti gripi zmanjša pojav gripe, obiske pri zdravniku zaradi gripe in število izostankov od pouka, zmanjša tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi zapletov, povezanih z gripo.

Cepiva proti gripi se uporabljajo že več desetletij. Vsako sezono so skrbno preizkušena in nadzorovana s strani zdravstvenih oblasti, kot so Evropska agencija za zdravila (EMA), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO/WHO) in druge nacionalne ustanove za javno zdravje.

Tako kot po vsakem cepljenju se tudi po cepljenju proti gripi lahko pojavijo bolečina in rdečina na mestu vboda ter blaga vročina in utrujenost. Gre za neželene učinke, ki so blagi in kratkotrajni, saj povečini minejo v enem do dveh dneh. Resni neželeni učinki, kot je alergijska reakcija, so izjemno redki.

Cepivo ne more povzročiti gripe, saj ne vsebuje živega virusa gripe.

Cepljenje je še posebej pomembno za dojenčke, majhne otroke, nosečnice, starejše odrasle in ljudi s kroničnimi boleznimi, saj so ti bolj ogroženi zaradi zapletov gripe.

Če imate pomisleke glede cepljenja svojega otroka, se lahko pogovorite z izbranim pediatrom ali zdravnikom – ti vam bodo lahko pojasnili koristi in morebitna tveganja glede na zdravstveno stanje vašega otroka.

Kot pri ostalih cepljenjih so najpogostejši stranski učinki bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, zvišana telesna temperatura, utrujenost. Resni neželeni učinki so zelo redki.

Cepljenje proti gripi je varno za večino ljudi, vendar obstajajo nekateri redki primeri, ko cepljenje ni priporočljivo ali se opravi z dodatno previdnostjo. Gre za tiste osebe, ki so kdaj že imele hudo alergijo (anafilaksijo) na sestavine cepiva. V tem primeru se cepljenje običajno ne ponavlja, razen če zdravnik presodi drugače.

Tisti, ki so trenutno bolni (npr. imajo povišano telesno temperaturo), naj odložijo cepljenje, dokler ne ozdravijo. Če so prehlajeni, se vseeno lahko cepijo.

Da, cepljenje proti gripi se lahko varno opravi istočasno z drugimi cepivi, tudi pri otrocih.

Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse prebivalce Slovenije.

cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.