Tetanus

Tetanus, bolezen z bolečimi mišičnimi krči, povzroča bakterija Clostridium tetani, ki vstopi prek ran; cepljenje, obvezno za nekatere poklice in priporočljivo za potnike v rizične države, je treba obnavljati vsakih 10 let. Ob okužbi je nujno bolnišnično zdravljenje, saj je smrtnost do 25 %, v manj razvitih območjih do 60 %.

tetanus

Cepljenje proti tetanusu, ki se v Sloveniji izvaja od leta 1951, se svetuje vsem, ki so se proti tetanusu cepili pred 10 leti ali več. Svetuje pa se tudi tistim potnikom, ki potujejo v državo, kjer je dostop do zdravstvene oskrbe omejen, bo narava potovanja takšna, da je večja možnost za poškodbe, ali pa potujejo v države s slabšimi higienskimi pogoji in večjim tveganjem za rane ali okužbe.

Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, za katero so – kot pove ime – značilni mišični krči celega telesa, ki so zelo boleči. Povzroča ga nevrotoksin oziroma strup bakterije Clostridium tetani, katerega spore so zaradi živalskih iztrebkov lahko prisotne tudi v zemlji. Okužba se praviloma zgodi prek (globlje vbodne) rane, v katero zaidejo spore (denimo stopimo na žebelj, se porežemo…), lahko pa se okužimo tudi prek ureznin, žuljev, opeklin ali celo komaj opaznih ranic. Vzrok okužbe je lahko tudi uporaba materialov, ki niso sterilni, denimo pri »piercingu« ali vbrizgavanju drog. Tetanus se s človeka na človeka ne prenaša, zboli lahko vsakdo, četudi ga prebolimo, pa imunosti ne razvijemo.  

V polovici primerov se najprej pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, nato sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, generalizirani krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Zaradi togosti obraznih mišic je bolnik videti, kot bi se smejal, in ima visoko dvignjene obrvi. Togost in krči postopoma zajamejo vse telo, ki se zato močno usloči, bolnik ne more odvajati urina in blata niti govoriti. Dihanje je oteženo, lahko nastopi pomanjkanje kisika ali zadušitev. Pri tetanusu zaznavni del živčevja ni prizadet in bolnik je ves čas pri polni zavesti. Zaradi tetanusa umre do 25 odstotkov okuženih, na manj razvitih območjih celo do 60 odstotkov, pri novorojenčkih pa okužba skoraj vedno povzroči smrt. 

Najpogostejši zaplet je zadušitev, saj bolniku zaradi oteženega dihanja zmanjkuje kisika. 

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje. V Sloveniji smo proti tetanusu začeli cepiti leta 1951, kar je število primerov bolezni močno zmanjšalo. A ker lahko zboli vsakdo, četudi je bil cepljen ali je to izrazito bolečo bolezen prebolel, je pomembno, da cepljenje redno obnavljamo.

Cepljenje je priporočljivo je za odrasle, ki:

  • sploh še niso bili cepljeni proti tetanusu ali,
  • so bili cepljeni nepopolno ali,
  • o cepljenju nimajo ustrezne dokumentacije ali,
  • so popolno cepljenje oziroma zadnji obnovitveni odmerek prejeli pred več kot desetimi leti.

Obnovitveno cepljenje je še zlasti priporočljivo za popotnike, pri katerih obstaja tveganje za poškodbe, denimo pri alpinizmu ali trekingu.

Cepljenje proti tetanusu pa je obvezno za tiste, ki so pri delu lahko izpostavljeni bakteriji tetanusa, denimo kmetje, vrtnarji, terenski delavci, komunalni delavci in vojaki, kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Plačnik cepljenja v tem primeru je delodajalec. 

Potek cepljenja proti tetanusu pri odraslih:

  • Osnovno cepljenje pri odraslih, ki sploh še niso bili cepljeni, se izvede z dvema odmerkoma 2-valentnega mešanega cepiva proti davici in tetanusu (brezplačno) ter enim odmerkom 3-valentnega mešanega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (samoplačniško). Osnovno cepljenje se lahko izvede tudi s tremi odmerki cepiva proti davici in tetanusu (brezplačno).
  • Obnovitveno cepljenje se izvede vsakih deset let z enim odmerkom cepiva proti davici in tetanusu (brezplačno). Vsaj enkrat v odrasli dobi je priporočljivo, da se obnovitveno cepljenje opravi s 3-valentnim mešanim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (samoplačniško).

Kaj lahko pričakujem po cepljenju?

Kot pri vseh drugih cepljenjih se lahko tudi po cepljenju proti tetanusu pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Najpogostejši so:

  • bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja,
  • izguba apetita, slabost, bruhanje,
  • razdražljivost, zaspanost, utrujenost,
  • zvišana telesna temperatura (38 stopinj Celzija in več),
  • neobičajen in dolgo trajajoč jok pri dojenčkih,
  • glavobol in splošno slabo počutje,
  • okorelost, bolečine v mišicah in sklepih.

Cepivo proti tetanusu je varno in izjemno učinkovito, saj telesu pomaga ustvariti lastno zaščito, torej protitelesa. Vsa cepiva proti tetanusu vsebujejo tetanusni toksoid, torej deaktiviran toksin, zato cepivo proti tetanusu ne more povzročiti te bolezni. Kot zapisano, ga je na 10 let treba obnavljati, saj niti cepivo niti prebolela bolezen ne prinašata imunosti. 

Proti tetanusu se ne smejo cepiti tisti, ki so:

  • kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali zanje vemo, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
  • po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek;
  • imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejetju predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju. Program cepljenja proti tetanusu se lahko izpelje do konca s cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju;
  • po prejetju predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov).

Cepljenje proti tetanusu je treba do ozdravitve odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.

Tetanus v vsakem primeru predstavlja nujno stanje, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici, kjer lahko izvajajo nenehen nadzor nad bolnikom. Pomembno je hitro ukrepanje, še posebej, če proti tetanusu niste bili cepljeni ali je minilo že več kot deset let, odkar ste prejeli zadnji (obnovitveni) odmerek cepiva. Ob poškodbi, ki bi lahko povzročila okužbo s tetanusom, se zato čim prej odpravite na urgenco. Postopek zaščite je odvisen od tega, ali ste že bili cepljeni proti tetanusu, koliko odmerkov ste dotlej prejeli in kdaj ste prejeli zadnjega. 

Zaščita se glede na vaš cepilni status izvede z ustreznim številom odmerkov cepiva proti tetanusu ter, če je treba, z odmerkom humanega imunoglobulina proti tetanusu – ta nevtralizira strup, ki ga izloča bakterija Clostridium tetani. Humani imunoglobulin prejmejo samo tisti, ki imajo večjo rano in so prejeli manj kot tri odmerke cepiva proti tetanusu oziroma je njihov cepilni status neznan.

Če se je okužba s tetanusom že razvila, sledi naporno zdravljenje, ki je v približno četrtini primerov neuspešno, saj toliko vseh okuženih umre. Zato je cepljenje proti tetanusu tudi z obnovitvenim odmerkom izjemnega pomena.

cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.