Cepljenje proti meningokoku za potnike

Invazivne meningokokne okužbe so redke, a zelo nevarne bakterijske okužbe. Pogosteje se pojavljajo v določenih geografskih območjih, kot je t. i. "meningokokni pas" v podsaharski Afriki, ter v okoljih z večjo gostoto ljudi (npr. romanja, študentski domovi, vojašnice). Cepljenje je učinkovit ukrep za zaščito pred boleznijo, nekaterim potnikom pa je tudi pogoj za vstop v državo (npr. romarji v Meko in potniki v Saudovo Arabijo).

Kaj so invazivne meningokokne okužbe?

Invazivne meningokokne okužbe so hude bakterijske okužbe, ki jih povzroča bakterija Neisseria meningitidis. Obstaja več seroskupin meningokokov (A, B, C, W, Y), ki se geografsko različno pojavljajo. Bakterije se prenašajo kapljično – s tesnim stikom, kašljanjem, kihanjem ali neposrednim stikom z okuženo osebo.

Ko bakterije vdrejo v krvni obtok ali možganske ovojnice, lahko povzročijo življenjsko ogrožajoče okužbe, kot sta meningitis (vnetje možganskih ovojnic) ali sepsa (zastrupitev krvi).

Več o invazivni meningokokni okužbi si lahko preberete na tej povezavi.

Kakšni so simptomi in kako bolezen poteka?

Meningokok najdemo v sluznici nosu in žrela pri 5 do 10 % prebivalcev, ki so zdravi nosilci, ki ne zbolijo, a okužbo prenašajo naprej. Če bakterija prodre v možganske ovojnice, povzroči meningitis, ki je tudi najpogostejša oblika invazivnih meningokoknih okužb. Značilni znaki te oblike bolezni so visoka vročina, mrzlica, slabo počutje, glavobol, bruhanje, izpuščaji v obliki pikčastih podplutb ter otrdel vrat. Stanje se lahko zelo hitro poslabša – včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten.

Če bakterija prodre v kri, se lahko nanjo telo odzove s sistemskim vnetjem – sepso. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ki ob nezdravljenju vodi v odpoved organov in lahko povzroči zelo hitro smrt – včasih že v nekaj urah. Kaže se kot nenadna visoka vročina, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, pospešen srčni utrip in hitro dihanje, z motnjami zavesti in značilnim izpuščajem – podplutbe v obliki drobnih vijoličnih pikic na koži (petehije), ki ne zbledijo ob pritisku.

Preživeli invazivnih meningokoknih okužb lahko utrpijo trajne posledice, kot je gluhost, poškodbe možganov, slepota itd.

Kako zdravimo invazivne meningokokne okužbe?

Zdravljenje mora biti takojšnje. Ob sumu na okužbo se začne zdravljenje z antibiotiki, pogosto je potrebna intenzivna bolnišnična oskrba. Za stike obolelega (družinski člani, sostanovalci v dijaških ali študentskih domovih) je pomembna tudi preventivna antibiotična zaščita, da se prepreči širjenje bolezni.

Preprečevanje invazivnih meningokoknih okužb

Cepljenje proti meningokoknim okužbam ni del rutinskega cepljenja prebivalstva oz. otrok, se pa lahko otroci cepijo samoplačniško pri izbranih peditarih. Cepljenje pa se priporoča nekaterim bolnikom (z okrnjenim delovanjem imunskega sistema, brez delujoče vranice, po presaditvi krvotvornih matičnih celic) ter nekaterim potnikom. Obvezno je za vse, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali jo lahko prenesejo na druge osebe.

Cepljenje se priporoča vsem, ki potujejo na območja z večjo pojavnostjo invazivnih meningokoknih okužb (Meningokokni pas – Benin, Burkina Faso, Burundi, Čad, DR Kongo, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gana, Gvineja, Gvinea Bissau, Južni Sudan, Sudan, Kamerun, Kenija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Ruanda, Senegal, Slonokoščena obala, Srednjeafriška republika, Tanzanija, Togo, Uganda), še posebej, če tja potujejo v času njihove sušne dobe in če bodo imeli tesnejše stike z domačini ali množicami ljudi. V teh primerih je cepljenje samoplačniško.

Cepljenje proti meningokokom je obvezno za romarje v Meko v času hadža. Savdska Arabija pa od 1.2.2025 cepljenje proti meningokoknim okužbam zahteva ob vstopu v državo od vseh potnikov – zahteva se potrdilo o cepljenju proti meningokokom skupin A, C, W135 in Y.