Kaj je denga?
Denga je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge, ta pa se prenaša z vbodom okuženega komarja vrste Aedes aegypti ali Aedes albopictus (tigrasti komar). Ti komarji pikajo predvsem podnevi, zlasti zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka.
Denga je razširjena v več kot 100 državah, predvsem v jugovzhodni Aziji, južni Aziji, Latinski Ameriki in Karibih, Afriki, Oceaniji in ponekod v Avstraliji, posamezni primeri denge pa so bili zabeleženi tudi v južni Evropi. Ne glede na to je tveganje, da bi se v Evropi okužili z dengo, majhno.
Po svetu se z virusom denge vsako leto okuži na milijone ljudi, pri čemer jih umre od 20.000 do 25.000. Vsako leto je v Evropi zabeleženih okoli 2000 primerov denge, skoraj vsi so povezani s potovanji.
Osebe, ki so okužene z virusom denge, lahko prenesejo okužbo na komarja v času prvih 5 dni oz. največ 12 dni od pojava prvih simptomov. Komar postane kužen 8 do 10 dni po okužbi in ostane kužen vse svoje življenje, kar pomeni približno mesec dni.
Kakšni so simptomi in kako bolezen poteka?
Od pika okuženega komarja do prvih simptomov mine od4 do 10 dni. Pri 75 % okužba poteka brez znakov ali pa z znaki blagega prehladnega obolenja. Pri nekaterih pa se razvije značilna bolezen, ki se kaže z visoko vročino (do 40 °C), močan glavobol (zlasti za očmi), bolečine v mišicah, kosteh in sklepih (znana tudi kot »kostelomna vročica«), slabost, bruhanje, izpuščaji, blage krvavitve (dlesni, nos, podplutbe). Ti simptomi običajno trajajo dva do sedem dni.
Pri do 5 odstotkih obolelih se razvije težja oblika bolezni. Simptomi hujše oblike denge se običajno pojavijo v dveh dneh po tistem, ko prvotni simptomi izginejo. Bolniki začnejo bruhati, imajo hude bolečine v trebuhu in težko dihajo. Prav tako se jim pojavi povečana nagnjenost h krvavitvam, ki se kaže kot podplutbe, krvavitev iz nosu in dlesni ter v nekaterih primerih notranje krvavitve.
Ti simptomi in znaki napovedujejo začetek 24 do 48 ur trajajočega kritičnega obdobja, ko pride do povečane prepustnosti malih krvnih žilic (kapilar), zaradi česar pride do uhajanja tekočine iz krvožilnega sistema v okoliška tkiva. Posledica so motnje v delovanju krvožilnega sistema, ki lahko vodijo v stanje šoka, za katerega je značilen padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. Če tega ne zdravimo, lahko nastopi smrt. Zato morajo bolniki z znaki hude bolezni takoj poiskati zdravniško pomoč.
Denga lahko povzroči zaplete tudi pri nosečnicah, vključno s povečanim tveganjem za preeklampsijo, fetalni distres in prezgodnji porod.
Za težjo obliko bolezni imajo večje tveganje tisti, ki so se v preteklosti že okužili z virusom denge (ne glede na to, ali so okužbo preboleli brez znakov ali z znaki bolezni) in se ponovno okužijo z drugim serotipom virusa denge.
Kako zdravimo dengo?
Za zdravljenje denge ni specifičnega zdravila, večinoma se lajšajo simptomi. Pomemben je počitek, pitje zadostne količine tekočine in zniževanje vročine z zdravili (npr. paracetamol).
Preprečevanje denge
Za preprečevanje denge obstajata dve cepivi, ki sta registrirani v EU. Dengivaxia se načeloma uporablja za osebe, ki so stare od 9 do 45 let in so bile že okužene z dengo in živijo na endemičnih območjih. Osebam, ki še niso bile okužene z virusom denge, se cepljenje s tem cepivom ne priporoča, saj lahko pri njih poveča tveganje za hujšo obliko bolezni ob morebitni okužbi po cepljenju.
Drugo cepivo, ki ga je Evropska agencija za zdravila potrdila decembra 2022, pa je namenjeno zaščiti potnikov, in je registrirano za osebe od 4. leta dalje, ne glede na predhodno okužbo. Cepljenje v 80-90 odstotkih ščiti pred hospitalizacijo in težjo obliko denge. Za zaščito zadostujeta dva odmerka v razmaku treh mesecev. Potnikom, ki nimajo časa za cepljenje z obema odmerkoma cepiva, svetujemo cepljenje s prvim odmerkom cepiva, ki nudi dobro kratkotrajno zaščito, nato pa naj potnik prejme še drugi odmerek po vrnitvi. Cepivo nudi zelo dobro zaščito osebam, ki so se predhodno že okužile z virusom denge, pri osebah, ki še niso bile v stiku z virusom, pa cepljenje slabše zaščiti proti serotipoma 3 in 4.
Poleg cepljenja se močno priporoča tudi izogibanje izpostavljenosti pikom komarjev z nošenjem oblačil, ki pokrivajo telo, uporabo repelentov proti komarjem na območjih, kjer bi lahko prenašali dengo. Prav tako je priporočljiva uporaba spalnih mrež proti komarjem.