Kaj je mpox?

Opičje koze (mpox) so redka virusna bolezen, ki se prenaša med ljudmi ob tesnem stiku z okuženim človekom, s telesnimi tekočinami. Lahko se prenese tudi ob stiku z okuženo živaljo – največkrat preko glodavcev ali primatov.

Okužba se prenese predvsem ob dlje časa trajajočem neposrednem stiku s telesnimi tekočinami, kožnimi spremembami ali okuženimi predmeti/površinami, to so predvsem bolnikova oblačila in posteljnina, možen je tudi kapljični prenos. Za prenos virusa je torej potreben tesen stik z okuženo osebo: spolni stik, bivanje v skupnem gospodinjstvu, nezaščiteni stiki znotraj zdravstva ali neposreden stik z okuženo živo ali mrtvo divjo živaljo.

Večji izbruh mpox smo beležili leta 2022, ko se je bolezen razširila zunaj endemičnih območij. Takrat je bilo v Evropi več tisoč primerov, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Čeprav se je v zadnjih letih število primerov zmanjšalo, pa bolezen še ni izkoreninjena. V lanskem letu je bilo največ primerov mpox zabeleženih v Demokratični republiki Kongo (DRK), kjer je bolezen endemična in trenutno tudi najbolj razširjena.

Kakšni so simptomi in kako bolezen poteka?

Mpox večinoma poteka blago, z zvišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah, oteklimi bezgavkami, mrzlico in izčrpanostjo. Znaki bolezni se pojavijo običajno 6 do 16 dni po okužbi, lahko tudi do 21 dni. Običajno se razvije tudi izpuščaj, ki se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.

Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah. Med skupine z večjim tveganjem za okužbo v Evropi spadajo osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji, in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.

Preprečevanje

Pred odhodom preglejte spletne strani veleposlaništev držav, kamor potujete in preverite ali obstajajo bolj podrobni podatki glede lokalnega širjenja izbruha mpoxa oziroma nasveti za tujce. Preberite priporočila Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za državo, kamor potujete, da se seznanite z morebitnimi predpisi glede prestopov državnih mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.

Okužbo je mogoče preprečiti z izogibanjem tesnim stikom z okuženimi ljudmi in vzdrževanjem dobre higiene, kot je pogosto umivanje rok z milom in vodo.  Cepljenje proti črnim kozam, tj. bolezni, ki jo povzroča sorodni virus, zagotavlja nekaj zaščite proti opičjim kozam.

Samo zaradi potovanja v državo, kjer se je trenutno pojavil izbruh mpox, se cepljenje ne svetuje.

Če boste potovali v državo, kjer je izbruh mpoxa, se svetuje cepljenje, če boste tam:

• laboratorijski delavec oz. zdravstvenim delavcem, ki bi zaradi narave dela imeli večje tveganje za stik z virusom opičjih koz,
• humanitarni delavec, ki opravlja delo na prizadetih območjih,
• imelu tesne stike z osebami na prizadetih območjih,
• bolj izpostavljeni virusu opičjih koz, denimo zaradi večjega števila spolnih partnerjev, udeležbe na dogodkih, kjer prihaja do spolnih odnosov z večjim številom udeležencev, imeli spolne odnose z neznanci, ali pa ste imeli spolno prenosljivo bakterijsko okužba v zadnjem letu, prejemate predekspozicijsko profilakse proti okužbi s HIV oz. uporabnik kemseksa.

Cepljenje proti mpoxu opravljajo določene ambulante območnih enot NIJZ (OE Ljubljana, OE Maribor, OE Celje) in Cepilni center UKC LJ. Cepljenje pred izpostavitvijo virusu se opravi z dvema odmerkoma cepiva. Priporočen razmak med odmerkoma je 28 dni.

Lahko pa se cepi tudi po tesnem stiku z okuženo osebo oz. obolelim. To se svetuje zlasti osebam, kiimajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice); zdravstvenim oziroma laboratorijskim delavcem, izpostavljenim virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode. Poekspozicijsko cepljenje je smiselno izvesti čimprej, najbolje v štirih dneh (do največ 14 dni) po izpostavljenosti virusu.

Zdravljenje

Zdravljenje mpoxa je večinoma podporno. Cilj zdravljenja je lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov. Izolacija in cepljenje po izpostavitvi sta ključna ukrepa za nadzor nad širjenjem bolezni.

Težje potekajoči mpox in/ali zapleti se v Sloveniji zdravijo po individualni presoji s protivirusnimi zdravili.