Japonski encefalitis

Japonski encefalitis je virusna bolezen, značilna za dele Azije, ki jo z okuženih prašičev in ptic na človeka prenašajo okuženi komarji. Tveganje za pojav bolezni je sicer zelo majhno, vendar pa je stopnja smrtnosti pri okuženih lahko celo do 30-odstotna. Cepljenje, ki nudi učinkovito zaščito, je za tiste, ki potujejo na območja z virusom sicer priporočljivo, vendar pa cepivo v Sloveniji ni na voljo.  

Japonski encefalitis

Japonski encefalitis je za Azijo značilna virusna bolezen, podobna dengi, rumeni mrzlici in bolezni Zahodnega Nila. Prenašajo jo komarji, ki se okužijo ob piku okuženega prašiča ali ptice. S človeka na človeka se japonski encefalitis ne prenaša. Po preboleli bolezni ali asimptomatskem poteku okužbe se razvije imunost.

Endemičen je v deželah Daljnega vzhoda, južne Azije, Indije in občasno v delu Avstralije (North Queensland). Tveganje je večje na kmetijskih delih podeželja, kjer je veliko namakalnih sistemov. Na nekaterih področjih se pojavlja sezonsko. Je glavni povzročitelj vnetij možganskega tkiva pri otrocih v Aziji.

Tveganje za pojav bolezni je zelo majhno (manj kot 1 na milijon potnikov). Inkubacijska doba je od 4 do 14 dni. Večina okužb poteka brez očitnih simptomov ali pa so ti blagi, denimo zvišana telesna temperatura in glavobol, pri otrocih pa bolečina v prebavilih in bruhanje, vendar pa ima približno eden od 250 okuženih hudo obliko bolezni. Zanjo je značilen hiter pojav visoke vročine, glavobola, okorelosti vratu, dezorientacije, kome, epileptičnih napadov, spastične paralize, čemur lahko sledi smrt – takih primerov je celo do 30 odstotkov. Med preživelimi jih od 20 do 30 odstotkov utrpi trajne kognitivne, vedenjske ali nevrološke posledice, kot so paraliza, ponavljajoči se napadi ali nezmožnost govora.

Virus se prenaša predvsem v topli sezoni, ko se lahko pojavijo velike epidemije. V tropih in subtropih je prenos možen vse leto, vendar je pogostejši v deževnem obdobju in pred žetvijo riža. 

Zdravila za bolezen ni. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje hudih kliničnih znakov in podporo bolniku pri premagovanju okužbe.

Pred obolenjem se lahko zaščitimo s:

  • cepljenjem proti Japonskemu encefalitisu
  • splošnimi ukrepi za zaščito pred piki insektov 

Cepljenje proti japonskemu encefalitisu je varno, izvede se z mrtvim cepivom. Potrebna sta dva odmerka v razmaku 28 dni. Drugi odmerek je treba prejeti vsaj 7 dni pred prihodom na endemično območje. Otroci od starosti dveh mesecev do dopolnjenega tretjega leta prejmejo polovičen odmerek cepiva. Pri uporabi hitre sheme cepljenja je med odmerkoma potreben 7-dnevni presledek, vendar shema ni primerna za mlajše od 18 in starejše od 65 let. Potniki, ki vnovič potujejo na endemična območja, morajo obnovitveni odmerek cepiva prejeti od 12 do 24 mesecev po zaključenem osnovnem cepljenju. V Sloveniji cepivo ni na voljo.

Cepljenje je priporočljivo za vse, ki:

  • potujejo na endemična območja v sezoni prenosa virusa,
  • ki nameravajo dlje časa bivati na podeželju in se udeleževati aktivnosti na prostem v večernih in nočnih urah,
  • ter tistim, ki potujejo na območja izbruha japonskega encefalitisa.

Za potnike, ki bodo v endemičnih območjih za krajši čas obiskali velika mesta zunaj sezone prenosa virusa, je cepljenje manj smiselno.

Cepljenje po državahPreberi več
cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.