Kaj je ebola?

Ebola je virusna hemoragična vročica, ki jo povzroča virus ebole. Prvič so jo prepoznali leta 1976 v Demokratični republiki Kongo, v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Virus se prenaša z živali na človeka (najverjetneje z netopirji) in se nato lahko širi s človeka na človeka. Prenos poteka prek telesnih tekočin (kri, slina, urin, izločki, znoj) okužene osebe ali prek okuženih predmetov.

Demokratična republika Kongo (DRK) je ena izmed držav z najpogostejšimi izbruhi ebole, predvsem zaradi stalne prisotnosti virusa v naravi (verjetno v netopirjih). V zadnjih letih so beležili več izbruhov, nazadnje leta 2022. Med 2014 in 2016 se je zgodil največji izbruh ebole v zgodovini. Izbruh je bil v državah Zahodne Afrike – Gvineja, Sierra Leone, Liberiji, okuženih je bilo več kot 28.000 ljudi, umrlo jih je več kot 11.000. Ta izbruh je bil prelomen za razvoj cepiv in sistemov za hitro odzivanje.

Kakšni so simptomi in kako bolezen poteka?

Simptomi ebole se običajno pojavijo med 2 in 21 dni po izpostavitvi virusu, najpogosteje med 8. in 10. dnem. Bolezen se začne nenadno, z visoko vročino, mrzlico, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah in utrujenostjo.

Sledijo lahko:

• driska in bruhanje,
• bolečine v trebuhu,
• izpuščaj,
• notranje in zunanje krvavitve,
• odpoved organov.

Bolezen pogosto hitro napreduje in brez ustrezne oskrbe vodi v odpoved organov in smrt. Smrtnost je visoka, v preteklosti tudi do 90-odstotna, odvisno pa je od seva virusa in dostopa do zdravstvene oskrbe.

Oseba je kužna od pojava bolezenskih znakov, pa vse, dokler je virus prisoten v krvi in drugih telesnih tekočinah. Kužni so tudi njegovi posmrtni ostanki.

Kako zdravimo ebolo?

Ebolo se zdravi predvsem tako, da se bolniku lajša simptome, in pa da se podpira delovanje življenjsko pomembnih organskih sistemov (dodajanje kisika itd.). Zgodnje prepoznavanje in takojšnja zdravstvena oskrba bistveno povečata možnosti za preživetje.

Preprečevanje ebole

Preprečevanje okužbe z ebolo temelji predvsem na izogibanju stikom s potencialno okuženimi osebami in telesnimi tekočinami ter na dosledni higieni.

Ključni ukrepi vključujejo:

• pogosto umivanje rok z milom in vodo ali razkužilom na osnovi alkohola,
• izogibanje stikom z bolniki z značilnimi simptomi,
• izogibanje stiku s krvjo, mesom ali tekočinami divjih živali (npr. netopirji, opice),
• uporaba zaščitne opreme pri zdravstvenem delu v prizadetih območjih.

Obstajata tudi dve cepivi proti Eboli, ki sta registrirani v EU, ki nudita učinkovito zaščito pred virusom ebole vrste Zaire – to je najpogostejši in najbolj smrtonosen sev virusa, ki je povzročil večino večjih izbruhov v Afriki. Ne ščitita pa tudi drugim vrstam ebole, kot so Sudan Ebola ali Bundibugyo. Cepljenje proti eboli ni del rutinskega cepljenja prebivalstva ali potnikov na območja z ebolo, ampak se uporablja ciljno in v primeru izbruhov.