Dojenčki so v prvih mesecih življenja še posebej ranljivi za nalezljive bolezni, zato je pravočasno cepljenje ključnega pomena. Šestvalentno cepivo, ki se uporablja pri treh mesecih starosti, ščiti pred kar šestimi resnimi boleznimi: davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, okužbami s Haemophilus influenzae tipa b (Hib) ter hepatitisom B. Gre za kombinirano cepivo, ki zmanjšuje število cepljenj, hkrati pa omogoča učinkovito zaščito.
Kaj je 6-valentno cepivo in katere bolezni preprečuje?
Šestvalentno cepivo je sodobno kombinirano cepivo, ki zaščiti otroka pred šestimi resnimi nalezljivimi boleznimi:
Kaj je davica?
Davica je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča toksin bakterije Corynebacterium diphteriae. Povzroča vnetje nosno-žrelne sluznice, razvijejo se belkaste obloge (psevdomembrane), ki se lahko širijo v spodnja dihala in povzročijo zadušitev. Pri kožni obliki davice so prisotne rane in razjede na koži.
Kako se davica prenaša?
Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki nosi bakterije v nosno-žrelnem prostoru ali na koži. Bolezen se širi kapljično s kašljem, kihanjem in govorjenjem, tudi posredno prek predmetov in hrane. Če je prizadeta koža, se lahko prenaša ob stiku z ranami ali razjedami okužene osebe.
Kako poteka bolezen?
Znaki davice so odvisni od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina (strupa) v kri.
Od okužbe do pojava bolezni mine od 1 do 6 dni. Lahko poteka blago ali celo brez znakov okužbe, lahko pa hitro in se konča s smrtjo. Klinično se pojavlja v dveh oblikah:
- lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože. Pri davici zgornjih dihal se pojavi boleče žrelo, rahlo povišana telesna temperatura, slabost in bruhanje, mrzlica in glavobol. Na sluznici se razvijejo belkaste obloge (psevdomembrane), ki se debelijo in lahko hitro povzročijo težave pri dihanju. Bolnik postane hripav, postopoma izgubi glas ter začne lajajoče kašljati. Obloge lahko povsem zaprejo dihalne poti in povzročijo zadušitev.
Kožna oblika davice povzroča razjede in rane na koži, ki se slabo celijo.
- davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.
Kakšni so možni zapleti prebolevanja davice?
Možni zapleti so povezani:
- z belkastimi oblogami, ki se s sluznice nosu in žrela lahko razširijo v sapnik in sapnici; če zaprejo dihalne poti, lahko povzročijo zadušitev,
- s toksinom (strupom) bakterije, ki lahko poškoduje srce, ledvici in živčni sistem in lahko pri težjem poteku bolezni povzroči smrt.
Če otrok zboli za davico…
Zdravljenje bolezni praviloma poteka z aplikacijo davičnega antitoksina in antibiotiki, ki jih je treba jemati vsaj 14 dni. Otrok mora biti ves čas zdravljenja v osami (dokler zdravniki s preiskavami ne potrdijo, da v žrelu ni več prisotne bakterije). Zdravljenje ni nujno uspešno in bolnik lahko kljub temu umre.
Kaj je tetanus?
Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, za katero so značilni mišični krči celega telesa, ki so zelo boleči. Povzroča ga nevrotoksin oziroma strup bakterije Clostridium tetani, katere spore so zaradi živalskih iztrebkov lahko prisotne tudi v zemlji.
V Sloveniji poteka cepljenje proti tetanusu od leta 1951, kar je število primerov bolezni močno zmanjšalo, posamezne primer tetanusa letno beležimo pri starejših necepljenih osebah. Leta 2016 smo po dolgih letih zabeležili primer tetanusa pri necepljenem otroku.
Za tetanus je značilna visoka smrtnost kljub zdravljenju, zato je cepljenje najučinkovitejša zaščita.
Kako se tetanus prenaša?
Okužba se praviloma zgodi prek (globlje vbodne) rane, v katero zaidejo spore (denimo stopimo na žebelj, se porežemo …), lahko pa se okužimo tudi prek ureznin, žuljev, opeklin ali celo komaj opaznih ranic. Vzrok okužbe je lahko tudi uporaba materialov, ki niso sterilni. Tetanus se s človeka na človeka ne prenaša. Zboli lahko vsakdo, po preboleli bolezni imunosti ne razvijemo.
Ali se znaki tetanusa pri otrocih razlikujejo od znakov pri drugih starostnih skupinah?
Pri polovici bolnikov s tetanusom se najprej pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, generalizirani krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Zaradi togosti obraznih mišic je bolnik videti, kot bi se smejal, obrvi ima visoko dvignjene. Togost in krči postopoma zajamejo vse telo, ki se zato močno usloči, bolnik ne more odvajati urina in blata, niti govoriti. Zaradi krčev lahko pride do zlomov kosti. Dihanje je oteženo, lahko nastopi pomanjkanje kisika ali zadušitev. Pri tetanusu zaznavni del živčevja ni prizadet in bolnik je ves čas pri polni zavesti, bolezen pa je zato še bolj strašna.
Prvi znaki tetanusa pri novorojenčkih so nekoliko drugačni. Najprej se pojavi odsotnost sesanja, ne pridobivajo na telesni teži, njihova telesa postanejo otrdela, pojavijo se krči, ki lahko povzročijo zlome kosti. Pri novorojenčkih okužba s tetanusom največkrat povzroči smrt.
Kakšni so možni zapleti prebolevanja tetanusa?
Med nevarnimi zapleti so zadušitev zaradi krčev dihalnih mišic, motnje srčnega ritma, aspiracijska pljučnica ter poškodbe zaradi močnih krčev, vključno z zlomi kosti. Brez zdravljenja je bolezen lahko smrtna.
Če otrok zboli za tetanusom…
Tetanus je nujno stanje, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici. Pomembno je hitro ukrepanje, zlasti, če otrok proti tetanusu ni bil cepljen oziroma je od zadnjega (obnovitvenega) odmerka preteklo več kot 10 let. Ob poškodbi, ki bi lahko predstavljala tveganje za okužbo s tetanusom, je potrebno čimprej poiskati zdravniško pomoč.
Kaj je oslovski kašelj (pertussis)?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal; povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v bolnikovih ustih, nosu in žrelu. Prenaša se s človeka na človeka z okuženimi kapljicami sline in sluzi ob kašljanju in kihanju, pa tudi prek onesnaženih predmetov. Bolnik je najbolj kužen ob pojavu prvih simptomov in nato še 21 dni po začetku bolezni. Kašelj je sprva blag, nato pa se stopnjuje v značilne napade kašlja, ki se končajo z globokim vdihom, kar spominja na oslovo riganje.
Po prebolelem oslovskem kašlju ne nastane trajna imunost.
S cepljenjem proti oslovskemu kašlju, ki v Sloveniji poteka od leta 1959, se je obolevnost močno zmanjšala, vendar se kljub cepljenju v zadnjih letih ciklično pojavljajo izbruhi oziroma posamezni porasti števila primerov oslovskega kašlja.
Kakšni so znaki oslovskega kašlja?
Bolezen se začne od 7 do 10 dni po okužbi in sprva poteka podobno kot prehlad, torej z izcedkom iz nosu in oči, rahlo povišano telesno temperaturo in občasnim blagim kašljem. Ta se z napredovanjem bolezni stopnjuje v hude napade, bolnik ne more nehati kašljati, zato mu začne zmanjkovati kisika. Epizodam kašlja sledi nenaden globok vdih, ki je slišati kot oslovsko riganje. Napadi kašlja lahko izzovejo bruhanje in bolnika zelo izčrpajo.
Kakšni so možni zapleti?
Z značilnimi epizodami kašlja, ki lahko trajajo tudi do 10 tednov, je bolezen najbolj nevarna za otroke, mlajše od enega leta, saj se pri njih lahko pojavijo dihalni premori, s pomodrevanjem in prenehanjem dihanja. Bolezen v zelo hudi obliki lahko povzroči težke okvare možganov ali celo smrt.
Med resne zaplete, ki so sicer pogostejši pri dojenčkih, sodijo bakterijska pljučnica, ki je lahko smrtna, krvavitve v predel oči, kože ter možganov, sesedanje pljuč (pnevmotoraks), povečan pritisk v trebušni votlini, ki je posledica kašlja, popkovna kila, izpad črevesja skozi danko, vročinski krči, vnetje srednjega ušesa in prenehanje dihanja. Majhni dojenčki nemalokrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaradi oslovskega kašlja pa lahko tudi umrejo.
Kako zaščititi novorojenčka še pred 3. mesecem starosti?
Najbolj ogroženi so prav dojenčki, mlajši od pol leta, zato je priporočljivo cepljenje proti oslovskemu kašlju že v času nosečnosti, čimprej po 24. tednu nosečnosti. S t. i. pasivno zaščito je dojenček prek materinih protiteles zaščiten v prvih mesecih življenja, preden je lahko sam cepljen proti oslovskemu kašlju. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je za nosečnice in za plod varno in brezplačno (krije ga obvezno zdravstveno zavarovanje).
Če otrok dobi oslovski kašelj …
Zdravimo ga z antibiotikom, ki zmanjša tako intenzivnost bolezni kot možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembna zadostna hidracija, lajšanje kašlja in počitek.
Kaj je otroška paraliza (poliomielitis)?
Otroška paraliza je zelo nalezljiva bolezen, ki prizadane živčni sistem in lahko povzroča hude posledice, kot sta ohromelost in nezmožnost samostojnega dihanja. Po zaslugi sistematičnega cepljenja je otroška paraliza v večini držav po svetu, tudi v Evropi, eliminirana. Zadnjih 9 primerov te bolezni smo v Sloveniji zabeležili leta 1978. Ker se bolezen še vedno pojavlja v posameznih delih sveta, moramo s cepljenjem nadaljevati.
Kako se prenaša okužba?
Bolezen povzročajo poliovirusi (tipa 1, 2 in 3), ki se nahajajo v iztrebkih okuženih ljudi. Okužba se prenaša fekalno-oralno, torej z umazanimi rokami, okuženo hrano in vodo, pa tudi ob tesnih stikih z okuženo osebo.
Bolniki so najbolj kužni od 7 do 10 dni pred in po pojavu znakov bolezni, v iztrebkih pa se virusi zadržijo še od 3 do 6 tednov.
Kako poteka otroška paraliza?
Več kot 70% okužb s poliovirusi poteka brez simptomov. Približno četrtina bolnikov, pri katerih se bolezen razvije, ima gripi podobne znake:
- povišano telesno temperaturo,
- glavobol,
- boleče žrelo,
- bolečine v trebuhu in
- mehko blato.
Pri manj kot 5 % okužb pride do prizadetosti živčevja .
Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od 5 let, vendar so za okužbo z otroško paralizo dovzetni vsi, ki bolezni niso preboleli ali niso bili zaščiteni s cepljenjem.
Kakšni so možni zapleti prebolevanja otroške paralize?
Vnetje možganskih ovojnic (serozni meningitis), ki se kaže kot glavobol, slabost, otrdel vrat ter motnje zavesti. Če se bolezen razvije še dodatno, se lahko pojavi paraliza, hude bolečine v mišicah in ohromelost, ki je pogosto trajna. Ohromijo lahko tudi dihalne mišice in če umetno predihavanje ni na voljo, se bolezen lahko konča s smrtjo.
Če otrok dobi otroško paralizo …
Specifičnega zdravljenja za otroško paralizo ni. Pri ohromelosti lahko lajšamo težave s fizioterapijo, uporabo opornic in ortopedskimi posegi, vendar okrevanje ni vedno mogoče. Podporno zdravljenje ob pojavu simptomov vključuje lajšanje bolečin. V primeru prizadetosti dihalnih mišic je nujno umetno predihavanje.
Kaj je Hib?
Hemofilus influence tipa b (HIB) je bakterija, ki jo najdemo v nosno-žrelnem predelu. Z vstopom v krvni obtok, s čimer se razširi po vsem telesu, postane zelo invazivna ter najpogosteje povzroči pljučnico in gnojni meningitis.
Pred letom 2000, ko smo v Sloveniji uvedli obvezno cepljenje otrok proti Hib, je zaradi okužbe s to invazivno bakterijo na leto zbolelo do deset ljudi, nekateri med njimi so tudi umrli. Odtlej okužb s Hib pri otrocih ne beležimo več.
Kako se Hib prenaša?
Prenaša se kapljično s slino in izločki dihal ob kihanju in kašljanju, pa tudi posredno prek stika z okuženimi predmeti. Za okužbe so dovzetni vsi, še zlasti otroci do 5. leta starosti, starejši in imunsko oslabljene osebe.
Kako poteka okužba s Hib?
Večina okuženih nima simptomov, zato je dobo inkubacije težko opredeliti, povečini pa traja od 2 do 10 dni. Bakterija lahko z vstopom v krvni obtok povzroči: okužbo krvi (bakteriemija), pljučnico, vnetje možganskih ovojnic (meningitis), vnetje sapnika, sklepov in kosti, vnetje osrčnika in srčnih sten ter sistemski vnetni odziv (sepso).
Kakšni so možni zapleti?
Med težje zaplete uvrščamo gnojni meningitis, za katerega so dovzetni zlasti mlajši otroci. Gre za smrtno nevarno bolezen, pri kateri bakterije povzročijo vnetje možganskih ovojnic. Začetni znaki bolezni so zelo različni, zato jo je težko takoj prepoznati, sploh pri novorojenčkih, najpogostejši pa so: visoka vročina, mrzlica, glavobol, otrpel vrat, siljenje na bruhanje, moteča svetloba. Z razvojem bolezni oboleli postanejo nemirni in zmedeni, temu pa lahko že v nekaj urah sledijo motnje zavesti. Možen je tudi pojav vročinskih krčev ter celo koma.
Bolezen lahko povzroči trajno okvaro sluha, vida in govora, cerebralno paralizo ter duševno zaostalost. Gnojni meningitis pogosto spremljajo tudi druge bolezni, kot so pljučnica ter vnetje sklepov, podkožja, srednjega ušesa, ožilja, pokostnice in osrčnika.
Če se otrok okuži …
V Sloveniji okužbe s Hib pri otroku nismo zabeležili že vsaj 25 let (od uvedbe cepljenja).
Okužba s Hib je resna in jo je treba čim prej začeti zdraviti z antibiotiki (tega prejmejo tudi osebe, ki so bile z bolnikom v tesnem stiku), vendar pa zdravljenje gnojnega meningitisa ni vedno uspešno.
Kaj je hepatitis B?
Hepatitis B je nalezljiva virusna bolezen, ki povzroči vnetje jeter. Čeprav večina okuženih bolezen preboli brez simptomov, se hepatitis B lahko razvije v akutno ali kronično vnetje jeter, cirozo jeter ali raka, torej smrtno nevarne bolezni.
Kako se prenaša hepatitis B?
Virus najdemo v telesnih tekočinah okuženih oseb, npr. v krvi, izločkih spolovil, slini in mleku doječe matere. Najpogostejši je prenos ob spolnem odnosu z okuženo osebo, medtem ko je prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil nekoč pogost, v Sloveniji danes zelo redek, saj vso kri, zbrano v krvodajalskih akcijah, na prisotnost virusa testirajo. Okužba se lahko prenaša tudi z iglami in brizgami (pri intravenskih uživalcih nedovoljenih drog), pri tetoviranju, prebadanju kože ali poškodbi z okuženim predmetom. Možen je prenos z okužene matere na otroka v nosečnosti in ob porodu.
S hepatitisom B se lahko okuži vsak, ki ga ni prebolel (če ga je, je trajno imun) ali ni bil cepljen. Kužna je oseba, ki ima v krvi virus hepatitisa B.
Kako poteka okužba s hepatitisom B?
Bolezen pogosto poteka brez simptomov. Če se znaki in simptomi hepatitisa B pojavijo, kar se običajno zgodi v 4 do 28 tednih po okužbi, se kažejo kot slabost, glavobol, povišana telesna temperatura ter prebavne težave (driska ali zaprtje). Pri nekaterih bolnikih je urin lahko temen, blato pa svetlo obarvano, možen je tudi pojav srbečice in zlatenice (rumeno obarvanje kože in beločnic).
Kakšni so možni zapleti prebolevanja hepatitisa B?
Okužba se lahko razvije v akutno ali kronično vnetje jeter (hepatitis), cirozo ali raka jeter. Pri najhujših oblikah bolezni jetra popolnoma odpovejo, zato je potrebna presaditev.
Pri do 10 odstotkih odraslih, polovici otrok in do 90 odstotkih novorojenčkov se razvije kronična okužba, pri kateri lahko do pojava bolezenskih znakov mine tudi več let, nekateri pa lahko ostanejo kronični nosilci virusa hepatitisa B brez simptomov in znakov bolezni, zato se ne zavedajo, da so prenašalci virusa.
Kako zaščititi novorojenčka in dojenčka okužene matere?
Možen je prenos okužbe z matere na otroka ob rojstvu. Pri nosečnicah je zato včasih potrebno protivirusno zdravljenje, novorojenčki okuženih mater pa so cepljeni že takoj oz. v prvih 12 urah po rojstvu. Hkrati s prvim odmerkom cepiva prejmejo tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.
Če otrok dobi hepatitis B…
Akutni hepatitis B večinoma zdravimo simptomatsko, pri hujši bolezni pa oboleli dobiva protivirusna zdravil. Pri popolni odpovedi jeter je potrebna tudi presaditev.
Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, pri nekaterih se lahko razvijejo na zdravila odporni sevi.
Kolikokrat bo otrok cepljen s 6-valetnim cepivom in kdaj?
Cepljenje s šestvalentnim cepivom se v Sloveniji izvaja v okviru rednega programa cepljenja. Otrok prejme tri odmerke:
Hepatitis B – povzroča ga virus, ki lahko povzroči kronično okužbo jeter.
- prvi odmerek pri 3 mesecih,
- drugi odmerek pri 5 mesecih,
- tretji (t. i. poživitveni odmerek) med 11. in 18. mesecem starosti.
Ta shema cepljenja zagotavlja zaščito proti šestim boleznim v zgodnjem otroštvu, proti hepatitisu B celo trajno zaščito.
Otroci, rojeni do konca septembra 2019, so do 24. meseca starosti prejeli štiri odmerke petvalentnega cepiva. Ker 5-valentno cepivo ni vsebovalo komponente proti hepatitisu B, so ti otroci proti hepatitisu B cepljeni s samostojnim cepivom.
V osnovni in srednji šoli bo otrok oz. mladostnik prejel še dva obnovitvena odmerka za zaščito pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem.
Kaj lahko pričakujem po cepljenju s 6-valentnim cepivom?
Večina dojenčkov cepljenje dobro prenaša. Kot po vsakem cepljenju pa se lahko pojavi rdečina, oteklina in bolečina na mestu cepljenja, zvišana telesna temperatura, izguba apetita, slabost in bruhanje. Ti simptomi običajno minejo v enem do dveh dneh. Resnejši zapleti so izjemno redki.
Ali lahko otrok prejme več cepiv hkrati?
Da. Dojenček je lahko hkrati cepljen z drugimi cepivi (npr. proti pnevmokoknim, rotavirusnim okužbam …)
Ali je cepljenje s 6-valentnim cepivom obvezno?
V Sloveniji je cepljenje s kombiniranim 6-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa b in hepatitisu B obvezno. To pomeni, da gre za pomembno javnozdravstveno zaščito, ki ne ščiti le vašega otroka, ampak tudi druge otroke in odrasle v skupnosti.