Vemo, da želite za svojega otroka le najboljše. Naj bo skrb za zdravje vašega otroka ena od tistih odločitev, s katero gradite otrokov srečen in zdrav jutri. Če imate še dodatna vprašanja ali skrbi, jih vedno delite s svojim pediatrom. Skupaj lahko poskrbimo, da bo vaš malček varen, zdrav in dobro zaščiten.

Najpogostejša vprašanja in odgovori

Kako delujejo cepiva?

Cepljenje je preizkušen, varen in učinkovit način, da svojemu otroku zagotovite močnejšo obrambo pred določenimi nalezljivimi boleznimi. Cepiva vsebujejo oslabljen ali uničen del virusa ali bakterije ali njihove sestavine, ki spodbudijo otrokov imunski sistem k izdelavi zaščitnih protiteles proti povzročitelju nalezljive bolezni. Ta protitelesa bodo pozneje prepoznala povzročitelja in otroka zaščitila pred boleznijo. Tako cepivo deluje kot vaja za imunski sistem – telo se pripravi, da lahko ob srečanju z dejansko boleznijo hitro in učinkovito odreagira.

Zakaj cepimo otroke in zakaj že tako zgodaj?

Dojenčki in malčki so najbolj ranljivi za določene nalezljive bolezni, ki lahko pri njih potekajo težje ali z zapleti. Za nekatere bolezni ni na voljo ustreznega zdravljenja, ali pa zdravljenje z zdravili, kot so antibiotiki, zaradi odpornosti bakterij ni več tako uspešno. Zaščita, ki jo otrok dobi od matere med nosečnostjo, začne po tretjem mesecu upadati, zato je cepljenje v prvih mesecih življenja ključnega pomena. Pomembno je, da je cepljenje opravljeno pred vstopom v vrtec.

Kako poteka cepljenje pri otrocih?

Cepljenje običajno poteka z vbrizganjem cepiva v mišico ali pod kožo, nekatera cepiva pa nakapamo v obliki kapljic v usta. Otroke, mlajše od dveh let, večinoma cepimo v mišico na sprednji strani stegna, starejše otroke pa v mišico zgornjega dela nadlahti.

Ali cepljenje obremeni otrokovo odpornost?

Ne. Dojenčki se vsak dan srečujejo z na tisoče bakterijami in virusi iz okolja. Cepivo jih vsebuje le majhen del, a dovolj, da sproži varen imunski odziv. Cepljenje otrokov imunski sistem krepi – ne oslabi.

Zakaj otroci prejmejo cepivo proti več boleznim hkrati?

Cepljenje proti več nalezljivim boleznim hkrati s kombiniranimi cepivi zmanjša število obiskov pri zdravniku in število potrebnih vbodov, kar je za otroka manj stresno.

Najprej otroci prejmejo 6-valentno cepivo, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, hemofilusom influence tipa b in hepatitisom B. Hkrati prejmejo še cepivo proti pnevmokoknim okužbam. Kasneje so otroci cepljeni še s kombiniranim 4-valentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam.

Kaj če zamudimo kakšen odmerek?

Najbolje je, da otrok prejme odmerke cepiva ob priporočenem času, ki je optimalno določen na podlagi raziskav. V primeru daljšega razmika med posameznimi odmerki s cepljenjem ne pričnemo znova, prav tako niso potrebni dodatni odmerki.

Zakaj cepimo tudi proti boleznim, ki jih pri nas skoraj ni več?

Prav zaradi cepljenja se pri nas nekatere nalezljive bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, ne pojavljajo več (otroška paraliza, davica, rdečke, mumps) ali pa se pojavljajo le posamično (mumps, ošpice). V svetu pa so nekatere od teh bolezni še vedno zelo pogoste. Z množičnimi potovanji se tveganje za vnos nalezljivih bolezni povečuje. S cepljenjem ne zaščitimo le svojega otroka, temveč tudi druge – predvsem tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.

Ali so priporočena cepljenja res enako pomembna kot obvezna?

So. Čeprav nekatera cepljenja niso zakonsko obvezna, pomembno varujejo otroke pred resnimi boleznimi, kot so pnevmokokne okužbe, ali pa preprečujejo resne bolezni pozneje v življenju, denimo okužbe s humanimi papilomavirusi. Zato priporočamo, da otroci prejmejo vsa cepljenja – tako obvezna kot priporočena.

Kaj pa cepljenje prezgodaj rojenih otrok?

Prezgodaj rojeni otroci so cepljeni enako kot ostali otroci, v istih starostnih obdobjih, razen če zdravnik presodi drugače.

Varnost cepljenja

Ali je cepljenje varno?

Da, cepljenje je varno. Pred začetkom uporabe vsakega cepiva potekajo številne raziskave o njegovi varnosti in učinkovitosti. Po cepljenju se lahko pojavijo neželeni učinki, vendar so ti redki ter večinoma blagi in prehodni.

Kaj lahko pričakujem po cepljenju otroka?

Najpogostejši neželeni učinki so:

• rdečina, oteklina ali občutljivost na mestu vboda,
• povišana telesna temperatura,
• utrujenost ali razdražljivost.

Neželeni učinki se lahko pojavijo v nekaj dneh po cepljenju in minejo v enem do dveh dneh. Pri nekaterih cepivih se lahko neželeni učinki pojavijo tudi z zamikom, npr. izpuščaj ali otečene bezgavke po cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Resni neželeni učinki so zelo redki.

Ali se lahko pojavi alergijska reakcija?

Zelo redko pride do alergijske reakcije na sestavine cepiva, ki se pokaže kot izpuščaj ali srbečica po telesu. Izjemno redko imajo otroci lahko nekaj minut po cepljenju resno alergijsko reakcijo, ki ob zgodnji prepoznavi in ustreznem ukrepanju ne pušča posledic.

Ali lahko cepljenje prejme tudi otrok z alergijami ali atopijami?

Da. Otroci z astmo, ekcemi, alergijami na hrano ali senenim nahodom so lahko normalno cepljeni, razen ob akutnih poslabšanjih teh stanj. Če imate vprašanja, se posvetujte s pediatrom.

Kdaj otrok ne sme biti cepljen?

Cepljenje se odloži ali opusti v primeru:

• dokumentirane resne alergijske (anafilaktične) reakcije na sestavine cepiva,
• resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva,
• bolezni ali zdravstvenega stanja, ki ni združljivo s cepljenjem.

Kdaj je otrok lahko cepljen kljub bolezni?

Otrok je lahko cepljen tudi, če ima blag prehlad, drisko, ob zdravljenju z antibiotiki. Prav tako je cepljenje varno pri kroničnih srčnih, pljučnih, ledvičnih ali jetrnih boleznih, pri stabilnih nevroloških stanjih, pri atopijskih boleznih (astma, alergija na hrano, atopijski dermatitis). Pediater bo ocenil, ali je cepljenje v danem trenutku primerno.

Na kaj je dobro opozoriti pediatra pred cepljenjem?

Pred cepljenjem opozorite pediatra:

• na otrokovo slabo počutje,
• na resen neželeni učinek po prejšnjem cepljenju,
• na predhodno dokumentirano alergijsko reakcijo,
• če je bil otrok v zadnjem mesecu cepljen,
• če je v zadnjih treh mesecih prejel imunoglobuline ali transfuzijo krvi,
• če ima bolezen, ki slabi imunski sistem, ali je na terapiji z obsevanjem oziroma z zdravili, ki vplivajo na imunski sistem (kemoterapija, kortikosteroidi),
• če je bil v stiku z bolnikom z nalezljivo boleznijo,
• če živi z osebo z oslabljenim imunskim sistemom.

Kdaj bo moj dojenček cepljen?