Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam

Pnevmokokne okužbe, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, pri otrocih najpogosteje povzroči vnetje srednjega ušesa. Lahko pa povzroči tudi resne zaplete, kot so pljučnica, sepsa ali meningitis, zato je cepljenje ključno. V Sloveniji je cepljenje brezplačno, poteka s štirimi odmerki do 18. meseca in je varno, saj mrtvo cepivo ne povzroča okužb.

cepljenje proti pnevmokoknim okužbam

Pnevmokokne okužbe lahko povzročijo hude bolezni, kot so pljučnica, sepsa ali meningitis – najpogosteje pri dojenčkih in majhnih otrocih. Cepljenje je najboljši način, da otroka pravočasno zaščitimo pred temi okužbami. V Sloveniji je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam vključeno v redni program cepljenja za dojenčke.

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni.

Pnevmokokne bakterije se širijo s kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju in kihanju. Marsikdo ima bakterijo v nosu ali žrelu, ne da bi zbolel – bolezen se najpogosteje razvije takrat, ko je naš imunski sistem oslabljen.

Pnevmokokne okužbe lahko prizadenejo vsakogar, a najpogosteje zbolijo prav najmlajši otroci (predvsem do drugega leta starosti), starejši in kronični bolniki. Okužba lahko povzroči različne bolezni, od pogostih vnetij srednjega ušesa do resnih zapletov, kot so pljučnica, sepsa ali meningitis. Te bolezni so lahko tudi življenjsko nevarne.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je še toliko bolj pomembno, ker je povzročitelj teh okužb vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar otežuje njihovo zdravljenje.

Pnevmokok lahko povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo tudi s smrtjo.

Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in napetim bobničem, lahko izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.

Pnevmokokna pljučnica se lahko pojavi 1 – 3 dni po okužbi. Bolezen se prične nenadoma in se kaže z mrzlico, povišano telesno temperaturo, kašljem z rumenim gnojnim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo. Smrtnost je  5-7 %, pri starejših lahko več kot 50 %.

Sepsa je okužba krvi, ki se pri 4 od 100 otrok konča s smrtjo. Smrtnost je še večja pri starejših osebah.

Za pnevmokokni meningitis je značilen glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Smrtnost bolnikov s pnevmokoknim meningitisom je okrog 10 %. Pri preživelih so pogoste nevrološke posledice.

Največ primerov invazivnih okužb zabeležimo pri enoletnikih. V Sloveniji je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku stopnja okužb zelo znižala. To dokazuje, kako učinkovito cepljenje preprečuje hude zaplete.

Pnevmokokne okužbe se zdravi z antibiotikom. V zadnjem času se pojavlja odpornost pnevmokokov na antibiotike, kar otežuje zdravljenje. Zaradi tega je pri jemanju antibiotikov potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in farmacevta. Še pomembnejše pa je preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem.

Da. Prebolela okužba z enim od 90 serotipov pnevmokokov ne predstavlja imunosti za okužbo z drugimi serotipi. Cepljenje se priporoča tudi, če je posameznik enkrat ali večkrat prebolel invazivno pnevmokokno okužbo.

Cepivo spodbuja otrokovo telo k tvorbi zaščite proti najbolj pogostim serotipom pnevmokoknih bakterij. Gre za mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti bolezni, je pa lahko po cepljenju prisotna blaga reakcija – rdečina na mestu vboda, rahlo povišana temperatura, utrujenost ali razdražljivost, kar običajno hitro mine.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se opravi s štirimi odmerki cepiva. Pnevmokokno cepivo dajemo pri otrocih, mlajših od dveh let, z vbodom v mišico na sprednjem delu stegna.

Pri starejših od dveh let dajemo cepivo z vbodom v mišico ali podkožje na nadlahti, odvisno od vrste cepiva. Najboljšo zaščito dosežemo, če cepljenje opravimo pravočasno – torej po priporočeni shemi cepljenja:

  • 1. odmerek pri 3 mesecih, skupaj s šestvalentnim cepivom,
  • 2. odmerek pri 5 mesecih,
  • 3. odmerek pri 6 mesecih
  • poživitveni odmerek med 11. in 18. mesecem starosti.

Za invazivnimi pnevmokoknimi boleznimi v Sloveniji vsako leto najpogosteje zbolevajo otroci v drugem letu starosti, sledijo pa jim otroci, stari manj kot eno leto. Zato največ prednosti pri preprečevanju teh okužb s cepljenjem pridobimo, če cepimo otroke pri priporočeni starosti in cepljenja ne odlagamo.

Ne. Vsa pnevmokokna cepiva, ki so na voljo, so mrtva in vsebujejo le očiščene delce mikroba, zato ne morejo povzročiti pnevmokokne okužbe.

Otroci do 5. leta starosti spadajo med tiste skupine prebivalstva, ki so upravičene do brezplačnega cepljenja proti pnevmokokom s konjugiranim cepivom. Cepljenje torej krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cepljenje je priporočeno, ni pa zakonsko obvezno.

cepimo.se
Raba piškotkov

Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.