Cepljenje proti meningokoku
Meningokoki so bakterije, ki jih najdemo v sluznici nosu in žrela pri 5 do 10 odstotkih prebivalcev, pri otrocih do petega leta starosti pa pri 2 odstotkih. Običajno ne povzročajo težav, v nekaterih primerih pa lahko prodrejo v krvni obtok in povzročijo invazivne meningokokne okužbe. Te so sicer redke, vendar lahko že v nekaj urah resno ogrozijo življenje. Pred okužbo se je mogoče zaščititi s cepljenjem.
Kaj so meningokoki in kaj povzročajo?
Meningokoki so bakterije vrste Neisseria meningitidis, ki se lahko nahajajo v nosno-žrelni sluznici ljudi. Pri večini okuženih ne povzročajo težav, vendar se v določenih primerih lahko razširijo v kri ali možgane in povzročijo hude invazivne okužbe. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, od katerih skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 % primerov invazivnih meningokoknih okužb.
Med okužbo in začetkom bolezni mine od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. Znaki bolezni se pojavijo nenadoma in se hitro poslabšujejo.
Najpogostejša oblika invazivnih meningokoknih okužb je meningokokni meningitis, ki se pojavi, ko meningokok prodre v možganske ovojnice in tam povzroči gnojno vnetje. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39°C in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev.
Posebno huda oblika bolezni je meningokokna sepsa, ki lahko že v nekaj urah povzroči smrt, če ni pravočasno zdravljena. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, za katero so značilni nenadna visoka vročina, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, pospešen srčni utrip in dihanje, motnje zavesti ter značilen izpuščaj v obliki drobnih vijoličnih pikic (petehij), ki ob pritisku ne izginejo.
Kako se zdravi invazivno meningokokno okužbo?
Pri vsakem sumu na invazivno meningokokno okužbo sta ključna hitro ukrepanje in takojšnje zdravljenje z antibiotiki. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje. Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost pri meningokoknemu meningitisu visoka, umre od 8 do 15 % obolelih.
Okrevanje po invazivni meningokokni bolezni je lahko dolgotrajno. Pri približno 10 do 20 odstotkih prebolelih ostanejo trajne posledice, kot so nevrološke okvare, izguba sluha, učne motnje ali odpoved ledvic. Možni so tudi drugi zapleti, zlasti po težki obliki sepse. Vse osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, morajo zaradi preprečevanja širjenja okužbe prejeti antibiotik.
Kako se meningokokne okužbe prenašajo?
Glavni vir okužbe je običajno zdrav nosilec, ki sam ne zboli, a ima bakterijo prisotno v sluznici nosu in žrela. Takšnih nosilcev je kar 5 do 10 odstotkov prebivalcev – med otroki do 5. leta starosti jih je okoli 2 %, med mladostniki, starimi od 15 do 19 let, pa kar četrtina.
Okužba se prenaša kapljično – z drobnimi kapljicami, ki vsebujejo bakterijo in se izločajo iz ust in nosu ob kihanju ali kašljanju ter lahko prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos okužbe najbolj tvegani zelo tesni in dolgotrajni stiki z bolnikom.
Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so si z okuženim denimo delile jedilni pribor, posode, kozarce, so se z bolnikom poljubljale (ne prijateljsko, ampak s stikom ustnih sluznic), zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme …), sošolci v šoli in vrtcu, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih, zlasti če spijo v istem prostoru.
Kako pogoste so invazivne meningokokne okužbe in kateri otroci so ogroženi?
Invazivne meningokokne okužbe so redke. V Sloveniji v zadnjih letih zboli do deset oseb letno. Dovzetnost za bolezen je nizka in se z naraščajočo starostjo še zmanjšuje. Posebej ranljive so osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na primer posamezniki brez vranice ali z drugimi oblikami imunske pomanjkljivosti.
Cepljenje proti meningokoknim okužbam se priporoča tudi otrokom, ki potujejo v države z večjim tveganjem oziroma zabeleženimi epidemijami meningokokne bolezni.
Kako se lahko preprečijo okužbe z meningokokom?
Okužbe lahko preprečimo s cepljenjem. Na voljo sta dve cepivi proti meningokoku. Eno ščiti proti meningokokom iz skupine B, drugo pa proti meningokokom skupin A, C, W-135 in Y.
Katerim otrokom se svetuje cepljenje proti meningokoknim okužbam?
Cepljenje z obema cepivoma je priporočljivo za vse osebe z okrnjenim delovanjem imunskega sistema (tudi zaradi jemanja zdravil), za osebe z okvarjenim delovanjem vranice ter za bolnike po presaditvi krvotvornih matičnih celic. V teh primerih cepljenje priporoči zdravnik, stroške pa krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Cepljenje je možno tudi za sicer zdrave otroke in mladostnike, če se starši tako odločijo.
Kako poteka cepljenje proti okužbi z meningokokom?
Načrt cepljenja je odvisen od starosti, zdravstvenega stanja in izpostavljenosti tveganju.
S cepljenjem proti meningokokom skupin A, C, W-135 in Y se lahko začne že pri starosti šestih tednov. Če se cepljenje začne med 6. tednom in 6. mesecem starosti, sta potrebna dva odmerka v razmiku vsaj dveh mesecev, po dopolnjenem prvem letu pa sledi poživitveni odmerek. Če se cepljenje začne pri starosti nad 6 mesecev do vključno 12 mesecev, je praviloma potreben en osnovni odmerek, s poživitvenim odmerkom po dopolnjenem prvem letu. Med zadnjim osnovnim odmerkom in poživitvenim odmerkom morata miniti vsaj dva meseca. Otroci, starejši od 12 mesecev, prejmejo en odmerek cepiva.
Pri osebah s trajno povečanim tveganjem za invazivno bolezen, na primer pri posameznikih brez vranice ali z motnjami delovanja imunskega sistema. V takih primerih se priporoča poživitveni odmerek vsakih pet let.
S cepljenjem proti meningokokom skupine B se lahko začne pri starosti dveh mesecev. Med 2. in 5. mesecem starosti otrok prejme dva odmerka v razmiku vsaj dveh mesecev. Možna je tudi alternativna shema s tremi odmerki, pri čemer mora med posameznimi odmerki miniti vsaj en mesec. Poživitveni odmerek sledi med 12. in 15. mesecem starosti, pri čemer mora od drugega odmerka miniti najmanj šest mesecev.
Dojenčki, stari od 6 do 11 mesecev, prejmejo dva odmerka v razmiku vsaj dveh mesecev. Poživitveni odmerek se prejme v drugem letu starosti, najmanj dva meseca po drugem odmerku.
Malčki, stari od 12 do 23 mesecev, prejmejo dva odmerka v razmiku vsaj dveh mesecev, poživitveni odmerek pa sledi najmanj 12 mesecev po drugem odmerku.
Otroci, starejši od 2 let, prejmejo dva odmerka v razmiku vsaj enega meseca. Poživitveni odmerek pri tej starostni skupini ni rutinsko predviden.
Ali je cepljenje proti okužbi z meningokokom učinkovito?
Cepljenje proti meningokokom je učinkovito. Cepivo proti skupinam A, C, W-135, Y nudi zelo dobro zaščito pred skupinami C, W-135 in Y ter nekoliko slabšo, a še vedno pomembno zaščito proti skupini A. Čeprav cepivo ne pokriva vseh seroskupin meningokokov, bistveno zmanjša tveganje za najnevarnejše oblike invazivne bolezni. Dodatno zaščito zagotavlja cepivo proti meningokokom skupine B, ki nudi zelo dobro zaščito pred okužbami, ki jih povzroča ta seroskupina.
Ali je cepljenje proti okužbi z meningokokom varno?
Da, cepljenje proti meningokokom velja za varno. Uporabljena cepiva so temeljito preizkušena in se rutinsko uporabljajo v številnih državah že več let. Neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni, resni zapleti pa so izjemno redki.
Kaj lahko pričakujem po cepljenju?
Kot pri ostalih cepljenjih so najpogostejši stranski učinki bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, zvišana telesna temperatura in utrujenost. Občasno se lahko pojavi slabo počutje, zatrdlina, srbenje in toplota na mestu vboda. Po cepljenju proti meningokoknim okužbam se lahko pojavijo blagi prehodni stranski učinki, kot so glavobol, zaspanost, izpuščaj, zmanjšan tek, razdražljivost, slabost ali driska.
Komu se odsvetuje cepljenje proti okužbi z meningokokom?
Pred cepljenjem se je priporočljivo pogovoriti s svojim zdravnikom ali cepiteljem. Cepljenje proti meningokoknim okužbam ni priporočljivo, če ste po predhodnem cepljenju s tem cepivom doživeli hudo alergijsko reakcijo ali pa ste hudo alergični na katero od sestavin cepiva.
Cepljenje je varno tudi ob blagih obolenjih, kot je prehlad. V primeru bolezni se je pred cepljenjem priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
Ali se lahko poleg cepljenja proti okužbi z meningokokom istočasno cepi z drugimi cepivi?
Da. Cepljenje proti meningokoku je možno opraviti hkrati z nekaterimi drugimi cepivi. Katera cepiva so primerna za sočasno cepljenje, je odvisno od vrste uporabljenega cepiva proti meningokoku. Pri obeh vrstah cepiv je možno sočasno cepljenje s šestvalentnim cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Haemophilus influenzae tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B), s trivalentnim cepivom (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam), s štirivalentnim cepivom (proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam), prav tako pa je možno tudi sočasno cepljenje z obema vrstama cepiv proti meningokokom.
Kako je s plačilom cepljenja proti meningokokom pri otrocih?
Cepljenje proti meningokokom je za z okvarjenim delovanjem vranice, z oslabljenim delovanjem imunskega sistema ter za bolnike po presaditvi krvotvornih matičnih celic brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Za vse ostale je cepljenje samoplačniško.