Kaj je herpes zoster?

Herpes zoster je bolezen, ki jo povzroča okužba z virusom Varicella zoster (VZV). Z njim je prekužena večina prebivalstva, saj isti virus povzroča dobro znano otroško bolezen norice. Pri pasovcu gre za vnovičen izbruh virusa, ki se po prebolelih noricah skrije v našem živčevju. Lahko sicer miruje tudi vse življenje, a se pri 10 do 30 odstotkov ljudi vnovič aktivira in povzroči izbruh bolečih mehurčkov v določenem pasu kože – na tistem, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal. Razlogi za vnovično aktivacijo virusa niso povsem jasni, verjetno pa je izbruh bolezni posledica trajne ali začasne oslabitve imunskega sisterma. Bolezen sicer izzveni, če se ne pojavijo zapleti – med temi izstopa predvsem zelo huda kronična bolečina, t. i. postherpetična nevralgija.

Kako se pasovec prenaša in kakšna je inkubacijska doba?

Pasovec se ne prenaša s človeka na človeka, lahko pa bolnik z aktivnim pasovcem virus prenese na nekoga, ki noric še ni prebolel ali proti njim ni bil cepljen. V tem primeru bi okuženi zbolel za noricami, ne pa za pasovcem. Virus se sicer prenaša z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov.

Inkubacijska doba je od 14 do 16 dni, lahko pa tudi od 10 do 21 dni.Oboleli je kužen, ko se pojavijo mehurčki, ne pa pred pojavom teh ali ko ostanejo le še kraste.

Dovzetnost za okužbo

Dovzetni za okužbo so vsi, ki so kdaj preboleli norice. Bolezen je pogostejša pri starejših od 60 let in pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom organizma, na primer pri bolnikih s HIV/aidsom, rakavih bolnikih, bolnikih po presaditvi kostnega mozga in pri tistih, ki prejemajo imunosupresivna zdravila.

Simptomi in znaki pasovca:

• bolnik po navadi najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože, ki ga oživčuje okužen čutni živec,
• po 2 do 3 dneh se na bolečem delu kože pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje,
• spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa, najpogosteje se pojavijo na prsih, vratu, obrazu, trebuhu ali na ledvenem predelu,
• ko mehurčki počijo, nastane krasta, ki po tednu do dveh odpade.

Navadno se pasovec pozdravi brez posledic na koži. Ob morebitnem pojavu bakterijske okužbe prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska) se to mesto lahko ognoji, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko pušča brazgotine.

Kakšni so možni zapleti?

Pasovec lahko poteka precej neugodno. Še zlasti nevaren je, če izbruhne na delu kože, ki jo oživčuje očesna veja obraznega živca. Mehurčki zajamejo veko, polovico čela in nosu, bolezen pa se lahko razširi tudi na oko in povzroči vnetje roženice, šarenice, glavkom in izgubo vida, v zelo redkih primerih pa celo enostransko vnetje možganskega žilja.

Pasovec lahko prizadene tudi celo polovico obraza in polovico ustne votline, kar v ustih povzroči hude bolečine in težave pri prehranjevanju. Precej redkeje se pojavi v področju ušesa. Gre za bolečino in mehurčke v zunanjem sluhovodu, motnje v ravnotežju, izgubo okusa in ohromitev obraznega živca. Prizadeti so lahko tudi drugi možganski živci.

V redkih primerih se zgodi razsoj pasovca po vsem telesu (generalizirani zoster), kar se kaže kot izpuščaj, podoben noricam, posejan po vsem telesu (in ne le na pasu kože). Predvsem pri imunsko zelo oslabljenih ljudeh bolezen lahko prizadene tudi notranje organe (pljuča, jetra).

Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasovca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja, pa je t. i. postherpetična nevralgija. O njej govorimo, če bolečina, ki je sicer glavna značilnost pasovca, traja mesec ali več. Lahko je zelo huda, pri njenem blaženju pa običajna protibolečinska zdravila ne pomagajo, zato bolnika lahko pripelje na rob obupa. Pogosteje se pojavi pri starejših – pozna jo namreč kar polovica bolnikov s pasovcem, starih 50 let ali več. Ko je postherpetična nevralgija enkrat že prisotna, jo je težko obvladati.

Zakaj naj se cepijo starejši odrasli?

Cepljenje zmanjša tveganje za razvoj pasovca in postherpetične nevralgije. Na voljo je rekombinantno (mrtvo) cepivo, za zaščito sta potrebna dva odmerka. Pri osebah, starih 50 let in več, cepivo zmanjša pojavnost pasovca za 97 odstotkov in pojavnost postherpetične nevralgije za 100 odstotkov. Rezultati raziskav kažejo na dobro zaščito še najmanj sedem let po cepljenju, kar nakazuje na verjetno dolgotrajno zaščito.

Kaj se lahko pričakuje po cepljenju?

Cepivo proti pasovcu izzove močan imunski odgovor, ki je pomemben za vzpostavitev zaščite pred boleznijo. Zato se relativno pogosto (pri 10% cepljenih) pojavijo povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in glavobol, kar lahko traja do dva dneva. To je povsem normalno in pričakovano.

Četudi ima posameznik po prvem odmerku cepiva opisane neželene učinke, je za ustrezno zaščito pred boleznijo priporočljivo cepljenje s še drugim odmerkom. Ob morebitnih resnih neželenih učinkih se posvetuje z zdravnikom.

Kdaj in kje se lahko cepite proti pasovcu?

Cepljenje je možno pri izbranem osebnem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ, pri čemer se je treba na cepljenje vnaprej naročiti.

Cepljenje je:

• za sicer zdrave starejše odrasle samoplačniško,
• krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za najbolj ranljive imunsko oslabljene odrasle in osebe, stare 65 let in več, z določenimi kroničnimi boleznimi (okrnjeno imunostjo, okužbo s HIV, revmatoidnim artritisom, sistemskim eritematoznim lupusom, sladkorno boleznijo, kronično vnetno črevesno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali bronhialno astmo, kronično ledvično insuficienco).