Kaj je gripa?

Gripa je zelo nalezljiva okužba dihal, ki jo povzročajo virusi influence in lahko vodi v blago ali hudo obliko bolezni, včasih povzroči celo smrt. Takoj za prehladom je najpogostejša nalezljiva bolezen dihal.

V nasprotju s pogostim, a napačnim prepričanjem gripa ni prehlad, njene posledice so namreč lahko bistveno hujše. Čeprav jo mnogi dojemajo in doživljajo kot blago bolezen, pa je za starejše odrasle lahko izjemno nevarna. Starejši od 65 let so še zlasti dovzetni za resne zaplete, ki lahko privedejo do bolnišničnega zdravljenja ali celo smrti.

V Sloveniji za gripo vsako leto zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalstva, torej med 100.000 in 200.000 ljudi. V Evropi zboli približno 50 milijonov ljudi na leto, na vsem svetu pa približno milijarda.

Znaki gripe

Znaki gripe se po navadi pojavijo nenadoma in pri večini minejo v dveh do sedmih dneh (razen kašlja in utrujenosti, ki lahko vztrajata dlje). Oboleli pogosto čutijo nekatere ali vse simptome in znake, in sicer:

• mrazenje,
• izčrpanost,
• visoko temperaturo (nekateri je nimajo),
• glavobol,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• dražeč občutek v žrelu in
• suh kašelj

Znaki gripe, covida-19 in prehlada so včasih podobni. Kako se simptomi razlikujejo, si lahko ogledate na povezavi:

Kako se gripa širi?

Širi se predvsem z osebe na osebo pri kašljanju, kihanju ali govorjenju, lahko pa tudi ob stiku s površinami ali predmeti, okuženimi z izločki obolelega z gripo – virus namreč na površju preživi več ur.

Bolniki z gripo so najbolj kužni tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Virus torej lahko širijo, četudi so na videz zdravi. Majhni otroci izločajo večje količine virusa in so kužni dlje časa, teden dni ali še več. Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjeno imunostjo.

Kako gripa poteka pri starejših ljudeh?

Pri starejši od 65 let je bolj verjetno, da se bo prebolevanje gripe zapletlo. Pogosto imajo namreč kronične bolezni, ki zmanjšujejo odpornost na okužbe, njihov imunski odziv pa je lahko manj učinkovit tudi zaradi same starosti.

Najpogostejši zaplet pri starejših (pa tudi kroničnih bolnikih) je bakterijska pljučnica. Virus influence namreč poškoduje sluznico dihal in bakterijam omogoči vdor v pljučno tkivo. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabša osnovna bolezni.

Najpogostejši hudi zapleti pri starejših so:

• pljučnica,
• bronhitis,
• okužbe ušes in sinusov,
• poslabšanje kroničnih bolezni, kot so astma, sladkorna bolezen in bolezni srca.

Poleg tega gripa v prvih dveh tednih poveča tveganje za:

• srčni infarkt (od 3- do 5-krat)
• možgansko kap (od 2- do 3-krat)

To večje tveganje traja več mesecev, zato je pri starejših od 65 let tveganje za smrt zaradi gripe in z njo povezanih zapletov 6-krat večje.

Cepljenje – najboljša zaščita proti gripi

Cepljenje proti gripi je najučinkovitejši način za preprečevanje bolezni in njenih zapletov. Imunskemu sistemu pomaga prepoznati virus influence in se boriti proti njemu, preden ta lahko povzroči škodo.

Cepljenje:

• zmanjša tveganje za okužbo,
• ublaži potek bolezni, če posameznik vseeno zboli,
• zmanjša verjetnost resnih zapletov in hospitalizacije,
• vzpostavi zaščito pred več različicami virusa gripe,
• zmanjša možnost prenosa okužbe na svojce, prijatelje in druge.

Zaradi slabšega imunskega odziva pri starejših je pomembno, da se proti gripi cepijo tudi njihovi svojci. S tem zaščitijo sebe, hkrati pa omejijo možnost prenosa okužbe na starejšega.

Kdaj in kje se lahko cepite proti gripi?

Cepljenje proti gripi je najbolj učinkovito, če ga opravimo vsako leto, saj se virusi influence nenehno spreminjajo, poleg tega zaščita začne upadati. Najboljši čas za cepljenje je v zgodnji jeseni, preden se sezona gripe začne, za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem pa je brezplačno. Cepite se lahko pri svojem izbranem osebnem zdravniku, opravljajo pa ga tudi nekateri drugi zdravniki in območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) – v teh se je treba vnaprej naročiti.

Kaj pričakovati po cepljenju proti gripi?

Cepljenje je varno. Cepivo proti gripi bolezni ne more povzročiti, saj ne vsebuje živega virusa influence. Po cepljenju lahko sicer opazite rdečino ali oteklino in občutite bolečino na mestu cepljenja, ki pa v nekaj dneh izzvenijo. Nekateri poročajo o glavobolu, bolečini v mišicah, vročini, utrujenosti in slabosti, vendar pa so ti morebitni nezaželeni učinki v primerjavi s samim prebolevanjem gripe blagi in minejo hitro. Resni neželeni učinki so izjemno redki.

Verjetnost, da boste zaradi gripe hudo zboleli, če ste stari 65 let ali več, je sicer bistveno večja kot pa verjetnost za hujše neželene učinke zaradi cepljenja.

Pri katerih osebah se cepljenje proti gripi odsvetuje?

Če imate dokazano težjo alergijsko reakcijo (anafilaksijo) na katerokoli sestavino cepiva proti gripi ali pa ste že doživeli resen neželen učinek po predhodnem odmerku cepiva proti gripi, ne smete biti cepljeni.

V primeru povišane temperature ali akutne bolezni je potrebno cepljenje odložiti. Nasprotno pa blaga bolezen, kot je denimo prehlad, ni ovira za cepljenje.

Kdaj se vzpostavi zaščita po cepljenju?

Približno teden do dva po cepljenju se razvije zadostna količina protiteles za zaščito posameznika pred gripo. Zaščita, ki jo nudi cepljenje traja več mesecev, nato pa postopoma upada.

Kaj lahko poleg cepljenja storite, da se izognete gripi?

Tveganje za okužbo – poleg cepljenja – lahko dodatno zmanjšate tako, da:

• si redno umivate roke z milom in vodo,
• se izogibate stikom z bolnimi,
• kašljate oziroma kihate v rokav ali papirnat robček, uporabljene robčke pa zavržete in si nato umijete roke,
• uporabljate svoje kozarce in pribor,
• redno prezračujete prostore in se izogibate gneči,
• skrbimo za zdrav življenjski slog, tako da se veliko gibamo na svežem zraku in uživamo zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave.

Infografika – kako preprečiti gripo:

• cepljenje,
• redno umivanje rok,
• higiena kašlja,
• prezračevanje,
• urejen spanec – vsaj osem ur na dan,
• uravnotežena in kakovostna prehrana,
• redna telesna dejavnost.

Napotki za prebolevanje gripe

Če ste zboleli in imate znake gripe, je najbolje, da lajšate težave in počakate, da gripa izzveni. To pomeni veliko počivanja in pitja tekočine, saj je pomembno, da nadomestite tekočino, izgubljeno s potenjem, ki je ob visoki telesni temperaturi povečano.

Če vam telesna temperatura naraste nad 38°C, vzemite zdravila, ki telesno temperaturo znižajo (npr. paracetamol).

Zlasti ponoči je zamašen nos zelo moteč, zaradi tega dihamo skozi usta, to pa dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Zato je priporočljiva uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje.

Gripa po navadi traja nekaj dni. Če se vaše počutje v nekaj dneh ne izboljša, predvsem pa če visoka telesna temperatura vztraja in kašelj postaja vse bolj gnojav, se posvetujte s svojim izbranim zdravnikom.

Ne jemljite antibiotikov na lastno pest, če vam jih ni predpisal zdravnik. Gripa je virusna bolezen, zato jemanje antibiotikov ni smislno in je lahko celo škodljivo.

Infografika – Kaj storim, če zbolim? Upoštevajte te napotke:

• ostanite v postelji,
• pri kihanju in kašljanju uporabljajte robčke za enkratno uporabo in jih po uporabi zavrzite ali kašljajte v rokav,
• izogibajte se tesnim stikom z drugimi osebami, zlasti z ranljivimi osebami, ki imajo večje tveganje za težji potek gripe.