Alja Polajzer
-
Covid-19
Covid-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2. Prvič so jo zaznali konec leta 2019 v mestu Wuhan na Kitajskem, nato pa se je bolezen hitro razširila po vsem svetu. Covid-19 danes pri večini ljudi poteka blago do zmerno, lahko pa povzroči hude zaplete, zlasti pri starejših, kronično bolnih in imunsko oslabljenih posameznikih. Za zaščito pred covidom-19, zlasti pred težjim potekom bolezni, je na voljo cepljenje.
-
Davica
Davica je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča toksin (strup) bakterije Corynebacterium diphteriae. Povzroča vnetje nosno-žrelne sluznice, na kateri se razvijejo belkaste obloge (psevdomembrane), ki se lahko širijo v spodnja dihala in povzročijo zadušitev. Pri kožni obliki davice so prisotne rane ali razjede na koži.
-
Hemofilus influence tipa b (HIB)
Hemofilus influence tipa b (HIB) je bakterija, ki jo najdemo v nosno-žrelnem predelu. Z vstopom v krvni obtok, s čimer se razširi po vsem telesu, postane zelo invazivna ter najpogosteje povzroči pljučnico in gnojni meningitis. V nerazvitem svetu je HIB glavni razlog umrljivosti zaradi gnojnega meningitisa, v razvitem svetu pa kljub zdravljenju umre od 3 do 5 odstotkov otrok. Trajne nevrološke posledice ima od 15 do 35 odstotkov preživelih otrok, od tega od 10 do 15 odstotkov hujše, kot so cerebralna paraliza, epilepsija, slepota in gluhost.
-
Hepatitis A
Virusni hepatitis A je nalezljiva bolezen, ki povzroči vnetje jeter in v hujših primerih lahko vodi v jetrno odpoved. Okužbe so pogostejše v okoljih s slabimi higienskimi razmerami in neurejeno kanalizacijo.
-
Hepatitis B
Hepatitis B je nalezljiva virusna bolezen, ki povzroči vnetje jeter. Znaki bolezni se pogosto sploh ne pojavijo, zato okuženi ne ve, da je prenašalec virusa. Okuži se lahko vsak, ki ga ni prebolel ali ni bil cepljen. Preboleli hepatitis B običajno zapušča trajno imunost, pri nekaterih pa lahko vodi v kronično okužbo, jetrnega raka ali jetrno cirozo.
-
Klopni meningoencefalitis (KME)
Klopni meningoencefalitis je resna virusna bolezen osrednjega živčevja. Čeprav zdravila zanjo ne poznamo in čeprav je v Sloveniji obolevnost med najvišjimi v Evropi, pa tudi v svetu, delež cepljenih ostaja zelo nizek. Največ obolelih je med starejšimi, in sicer v starostnih skupinah od 55 do 64 let ter od 65 do 74 let.
