Poleg cepljenja proti gripi in pnevmokoknim okužbam so za bolnike z določenimi kroničnimi boleznimi in stanji priporočljiva dodatna cepljenja. Katero cepljenje je priporočljivo, je med drugim odvisno tudi od vrste kronične bolezni. V nadaljevanju predstavljamo, katera cepljenja so posebej priporočena za posamezne skupine bolnikov in zakaj.

Cepljenje proti herpes zostru (pasovcu)

Tisti, ki so v otroštvu preboleli norice, kar velja za približno 90 odstotkov ljudi, lahko pozneje zbolijo za herpes zostrom oziroma pasovcem. Gre za ponovno aktivacijo istega virusa (varicella-zoster), ki po prebolelih noricah ostane v mirujočem stanju v živčevju. Značilen je boleč izpuščaj z mehurčki, omejen na določen del telesa, najpogosteje v obliki pasu na eni strani trupa. Poleg izpuščaja lahko povzroči tudi dolgotrajno in hudo bolečino, imenovano postherpetična nevralgija.

Da bi preprečili pasovca in vse zaplete, ki ga spremljajo, se cepljenje proti herpes zostru posebej priporoča najbolj ranljivim imunsko oslabljenim osebam, ki so stare vsaj 18 let ter osebam starim 65 let ali več, ki imajo katero izmed naslednjih bolezni:

• prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivost ali imunosupresijo,
• okužbo s HIV,
• revmatoidni artritis,
• sistemski eritematozni lupus,
• kronično vnetno črevesno bolezen,
• kronično obstruktivno pljučno bolezen ali bronhialno astmo,
• kronično ledvično insuficienco,
• sladkorno bolezen.

Zaščita proti pasovcu je priporočena navedenim skupinam, saj imajo povečano tveganje za pojav bolezni, njen hujši potek in pogostejše zaplete. Stroške cepljenja v teh primerih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, zato je cepljenje za bolnika brezplačno.

Cepljenje proti pasovcu je priporočljivo tudi za druge osebe, stare 60 let in več, a je zanje samoplačniško.

Cepljenje proti noricam

Čeprav večina ljudi preboli norice v otroštvu, pa jih okoli 10 odstotkov vstopi v odraslost, ne da bi jih preboleli.

 Cepljenje proti noricam je zaradi zapletov, ki jih lahko povzročajo, priporočljivo za osebe, ki še niso prebolele noric, so pa:

• v remisiji akutne levkemije,
• prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni,
• pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

Cepljenje je priporočljivo tudi za družinske člane (in druge bližnje kontaktne osebe) bolnikov z okrnjeno imunostjo. Indikacijo za cepljenje v teh primerih in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik ustrezne specialnosti. Za tovrstne bolnike in za otroke, rojene od februarja 2024, je cepljenje proti noricam brezplačno, torej ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje proti covidu-19

Covid-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2. Covid-19 danes pri večini ljudi poteka kot blaga do zmerna okužba dihal, lahko pa povzroči hude zaplete, zlasti pri starejših, kroničnih bolnikih in imunsko oslabljenih posameznikih.

Cepljenje pomembno zmanjša tveganje za hospitalizacijo, smrtni izid ter pogosto tudi za poslabšanje osnovne bolezni, zato se posebej priporoča naslednjim skupinam:

• oskrbovancem domov za starejše občane in socialno-varstvenih zavodov,
• osebam, starim 65 let ali več
• posebej ranljivim kroničnim bolnikom (od 6 meseca starosti dalje).

Med te spadajo:

1. bolniki s presajenimi organi (tudi pred planirano presaditvijo);

2. bolniki z določenimi rakavimi obolenji:

1. bolniki, ki so trenutno na kemoterapiji
2. bolniki s pljučnim rakom na radikalni radioterapiji
3. bolniki z rakom krvotvornih organov ne glede na fazo zdravljenja
4. bolniki z rakom na imunoterapiji ali prejemniki zdravljenj s protitelesi
5. bolniki z rakom, ki prejemajo zdravljenje, ki vpliva na imunski sistem, kot so inhibitorji proteinske kinaze ali PARP inhibitorji
6. bolniki po PKMC v zadnjih 6 mesecih ali če še prejemajo imunosupresivna zdravila;

3. bolniki s hudimi boleznimi pljuč: npr. cistična fibroza, težka astma, kronična obstruktiva pljučna bolezen, bolniki s pomanjkanjem alfa-1-antitripsina, bolniki z restriktivnimi boleznimi pljuč s VC < 60 % norme in bolniki z idiopatsko pljučno fibrozo,

4. bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo (npr. težke prirojene okvare imunosti);

5. osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo (po IDSA);

6. odrasli z Downovim sindromom;

7. odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo 5. stopnje.

8. osebe z več kroničnimi boleznimi, ki so posebej ranljive.

Cepljenje je omogočeno tudi vsem ostalim, ki se zanj odločijo. Za vse prebivalce Slovenije je cepljenje proti covidu-19 krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in je zato brezplačno.

Cepljenje proti hepatitisu A

Virusni hepatitis A je zelo nalezljiva bolezen, ki jo po navadi prepoznamo po zlatenici. Povzroči vnetje jeter in v hujših primerih lahko vodi v njihovo odpoved. Cepljenje proti hepatitisu A se priporoča tudi nekaterim bolnikom zaradi povečanega tveganja za težji potek bolezni in zaplete.

To so:

• hemofiliki
• osebe s kroničnim jetrnim obolenjem,
• osebe s HIV/aids,
• osebe pred transplantacijo jeter.

Ali bolnik potrebuje cepljenje proti hepatitisu A, določi zdravnik ustrezne specialnosti. V tem primeru stroške cepljenja nosi obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje proti hepatitisu B

Hepatitis B je nalezljiva virusna bolezen, ki povzroči vnetje jeter. Najpogosteje se prenaša s spolnimi odnosi, v preteklosti je bil pogost tudi prenos s krvjo in krvnimi pripravki. Cepljenje proti hepatitisu B v Sloveniji se sistematično izvaja od leta 1998. Cepljenje proti hepatitisu B se med necepljenimi generacijami priporoča tistim skupinam bolnikov, pri katerih obstaja povečano tveganje za okužbo, težji potek bolezni ali dolgoročne zaplete, kot sta ciroza jeter in jetrni rak. Med te skupine sodijo:

• bolniki na hemodializi,
• bolniki s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju,
• bolniki s hemofilijo,
• uživalci drog z injiciranjem in njuhanjem,
• bolniki s kroničnim jetrnim obolenjem,
• bolnikih s HIV/aidsom,
• bolniki s spolno prenosljivimi okužbami (tudi njihovi spolni partnerji);
• pri bolnikih, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles proti hepatitisu B in potrebujejo imunosupresivno zdravljenje.

Ali bolnik potrebuje cepljenje proti hepatitisu B, določi zdravnik ustrezne specialnosti. V tem primeru stroške cepljenja nosi obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje proti meningokoknim okužbam

Invazivne meningokokne okužbe povzroča bakterija meningokok, ki jo ima v sluznici žrela in nosu približno 5 do 10 % prebivalcev. Invazivna meningokokna bolezen lahko poteka kot sepsa ali meningitis. Ker okužba hitro napreduje, je brez pravočasnega zdravljenja lahko življenjsko nevarna.

Čeprav so invazivne meningokokne okužbe redke, pa imajo nekatere skupine bolnikov večje tveganje za okužbo in se jim zato priporoča cepljenje. To so:

• bolniki okrnjeno imunostjo (tudi zaradi jemanja zdravil, ki zmanjšajo aktivnost komplementa, npr. ekulizumab),
• osebe brez delujoče vranice
• bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic
• bolniki po preboleli invazivni meningokokni okužbi (okužba se lahko ponovi).

Indikacijo za cepljenje proti meningokoknim okužbam postavi zdravnik specialist. V tem primeru se cepljenje opravi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej je za bolnika brezplačno.

Cepljenje proti hemofilusu influence b (Hib)

Haemophilus influenzae tip b je bakterija, ki lahko med drugim povzroči meningitis, sepso in pljučnico. Pred uvedbo cepljenja je bil Hib pogost vzrok hudih okužb pri majhnih otrocih in pri imunsko oslabljenih odraslih. Cepljenje proti Hib je bilo v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja za otroke leta 2000.

Cepljenje proti Hib se pri nekaterih necepljenih bolnikih posebej priporoča, saj so zaradi svojega zdravstvenega stanja močno dovzetni za invazivne okužbe s Haemophilus influenzae tipa b, ki so lahko življenjsko nevarne.

Cepljenje se priporoča:

• osebam brez delujoče vranice (npr. po odstranitvi vranice ali pri funkcionalni aspleniji),
• bolnikom po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. V Sloveniji dojenčke in otroke proti oslovskemu kašlju sistematično cepimo že desetletja. Ker zaščita sčasoma oslabi, je tudi v odrasli dobi priporočljiv en poživitveni odmerek cepiva.

Pri bolnikih po presaditvi krvotvornih matičnih celic se cepljenje proti oslovskemu kašlju znova izvede, saj so po presaditvi ponovno dovzetni za številne okužbe, tudi za tiste, proti katerim so bili že cepljeni ali so jih preboleli. Indikacijo za cepljenje v teh primerih določi zdravnik ustrezne specialnosti, stroške pa krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Med skupinami, pri katerih je cepljenje proti oslovskemu kašlju prav tako priporočljivo, so tudi nosečnice. S cepljenjem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv in še ne more biti cepljen.