Nosečnice in novorojenčki so med skupinami prebivalstva z večjim tveganjem za težji potek nekaterih nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, kot so gripa, oslovski kašelj in okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Za nosečnice je zato posebej priporočljivo cepljenje proti oslovskemu kašlju, cepljenje proti gripi in cepljenje proti RSV. Na ta način varno in učinkovito zaščitimo nosečnico in novorojenčka, saj se protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, prenesejo z matere na otroka in ga zaščitijo v prvih mesecih življenja. S cepljenjem nosečnic zmanjšamo tudi možnost za morebiten prenos okužbe z matere na otroka po porodu.

Vsa tri cepljenja so varna tako za nosečnico kot tudi za dojenčka in učinkovito zaščitijo pred zapleti, ki lahko terjajo tudi bolnišnično zdravljenje. Vsa tri cepljenja so za nosečnice brezplačna in jih lahko opravijo pri izbranih osebnih zdravnikih, nekaterih ginekologih, v cepilnih ambulantah ali na območnih enotah NIJZ.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen dihal, ki povzroča dolgotrajne napade kašlja, ki zlasti pri majhnih otrocih lahko spominjajo na oslovsko riganje.

Lahko povzroča zaplete pri ljudeh vseh starosti, vendar je še posebej nevarna za dojenčke, katerih matere niso bile cepljene v nosečnosti, in necepljene majhne otroke. Najpogostejši zapleti so pljučnica, encefalopatija (bolezen možganov), epileptični napadi in celo smrt. 

Ko se nosečnica cepi proti oslovskemu kašlju, njeno telo ustvari zaščitna protitelesa proti tej bolezni. Ta protitelesa se nato prenesejo tudi na nerojenega otroka. To prispeva k zaščiti pred oslovskim kašljem takoj po rojstvu, dokler dojenček ni dovolj star, da ga je mogoče cepiti. 

Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti in sicer v vsaki nosečnosti. Cepljenje se opravi z enim odmerkom kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

Cepljenje proti RSV

RSV je pogost virus, ki povzroča okužbe dihal, s katerim se do svojega prvega leta starosti okužita dve tretjini dojenčkov. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, lahko RSV povzroči hudo bolezen in celo smrt.

Če se nosečnica cepi, protitelesa, ki nastanejo kot odziv na cepivo, preidejo prek posteljice do ploda in ga ščitijo še šest mesecev po rojstvu.  

Cepljenje nosečnic proti RSV je priporočljivo med 24. in vključno 36. tednom nosečnosti (to pomeni od 24 tednov in 0 dni do 36 tednov in 6 dni). Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV.

Cepljenje proti gripi

Nosečnice imajo večje tveganje za težji potek gripe in hospitalizacijo zaradi zapletov gripe.

Cepljenje proti gripi ne zaščiti le njih, temveč lahko pomaga zaščititi tudi novorojenčka pred zapleti, povezanimi z gripo, do šest mesecev po rojstvu.

Cepljenje nosečnic proti gripi je priporočljivo pred sezono gripe. Cepljenje se opravi z enim odmerkom mrtvega cepiva proti gripi, ki vsebuje antigene virusov gripe, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Kakšni naj bodo presledki med cepljenji?

Cepljenje proti gripi se priporoča pred začetkom sezone gripe in se lahko opravi ne glede na trajanje nosečnosti. Cepljenje proti gripi lahko poteka sočasno s cepljenjem proti oslovskemu kašlju ali s cepljenjem proti RSV.

Cepljenje in dojenje

Doječe matere se lahko cepijo s katerim koli cepivom, razen cepljenja proti rumeni mrzlici. Za ostala cepiva pa velja, da ni dokazov, da bi cepljenje lahko vplivalo na dojenje ali predstavljalo tveganje za dojenčka. Čeprav se živa oslabljena cepiva med nosečnostjo ne priporočajo, so varna med dojenjem, saj se oslabljeni virusi ali bakterije ne morejo prenašati z materinim mlekom.

Če potovanja na endemsko območje z rumeno mrzlico ni možno odložiti in gre za visoko tveganje za okužbo, je potrebno cepljenje, ženski pa se svetuje prehodna prekinitev dojenja za vsaj 2 tedna. Za vzdrževanje laktacije se v tem času priporoča črpanje mleka, ki naj se zavrže.

Ali lahko cepljenje vpliva na plodnost?

Cepljenje ne vpliva na plodnost. Ni dokazov, da bi katero koli cepivo negativno vplivalo na plodnost ne moških ne žensk.

Katera cepljenja v nosečnosti niso dovoljena?

Je pa priporočeno, da je med cepljenjem proti oslovskemu kašlju in cepljenjem proti RSV razmik najmanj dveh tednov, pri čemer priporočamo, da se najprej opravi cepljenje proti oslovskemu kašlju. Če tega časovnega razmika ni mogoče upoštevati, se cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti RSV lahko opravi sočasno.

Nosečnice se ne smejo cepiti z živimi oslabljenimi cepivi (npr. cepljenje proti ošpicam, noricam …). Pri živih oslabljenih cepivih se za spodbujanje imunskega odziva uporablja oslabljena oblika povzročitelja bolezni. Tako oslabljen mikrob ne more povzročiti bolezni pri zdravih ljudeh, vendar obstaja teoretična možnost, da pride do okužbe nerojenega otroka. Čeprav je ta možnost malo verjetna in pri cepivih, ki so trenutno na voljo, ni bila dokazana, je bolje, da se ženska cepi še pred nosečnostjo, nato pa naj nosečnost odloži za vsaj 4 tedne.

Če je nosečnica nenamerno cepljena z živim cepivom, se ne priporoča prekinitve nosečnosti. Izjemoma se opravi cepljenje proti rumeni mrzlici pri nosečnici, ki ima neodložljivo potovanje na endemično področje, ob pretehtanju tveganja in koristi.

Na splošno velja, da je cepljenje z mrtvimi cepivi v nosečnosti varno in se opravi ob pretehtanju tveganja in koristi.

Katera cepljenja je priporočljivo opraviti še pred nosečnostjo?

Ker lahko nekatere okužbe med nosečnostjo povzročijo prirojene okvare pri otroku, svetujemo, da ženska še pred zanositvijo preveri svoj cepilni status oziroma če je bila cepljena po programu in je prejela vsa priporočena cepiva. Če ni, naj se še pred zanositvijo cepi proti tistim boleznim, ki predstavljajo najhujša tveganja za nerojenega otroka.

To velja zlasti za cepljenje proti rdečkam in za prebolelost oziroma cepljenje proti noricam (vodenim kozam).

Rdečke

Rdečke so virusna okužba, ki običajno poteka blago in pri zdravih osebah povzroči povišano temperaturo in izpuščaj. A če nosečnica za rdečkami zboli v prvem trimesečju, obstaja veliko tveganje za spontani splav (v prvih treh mesecih nosečnosti rdečke povzročijo splav pri 20 %) ali da bo otrok imel prirojene nepravilnost – t. i. sindrom prirojenih rdečk.

Prirojeni sindrom rdečk povzroči zaplete pri 85 % novorojenčkov, katerih matere so zbolele za to boleznijo v prvih treh mesecih nosečnosti. Ti zapleti vključujejo gluhost, katarakto (sivo mreno), srčne okvare, zakasnitve v razvoju in duševno zaostalost ter okvare drugih organov. Pri otrocih, rojenih s sindromom prirojenih rdečk, se lahko pozneje v življenju razvijejo sladkorna bolezen in motnje delovanja ščitnice.

Ženske, ki načrtujejo zanositev, naj predhodno preverijo svoj cepilni status ali če so morebiti rdečke prebolele, saj se med nosečnostjo proti rdečkam ne smejo cepiti. V kolikor so nezaščitene, naj se posvetujejo s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja pred načrtovano nosečnostjo. Cepljenje proti rdečkam je samoplačniško. 

Norice

Medtem ko se več kot 90 % okužb z noricami pojavi pri otrocih, okužba z noricami pri odraslih poteka težje. Če nosečnica zboli za noricami, lahko težko zboli, poveča se tveganje za spontani splav, sindrom prirojenih noric ali hudo okužbo novorojenčka, če poteka porod v času aktivne okužbe nosečnice. 

Sindrom prirojenih noric ima visoko smrtnost in povzroča hude telesne okvare, duševno zaostalost in prizadetost kože.

Cepljenje lahko prepreči norice in z njimi povezane zaplete. Če ženska še ni prebolela noric ali ni bila cepljena proti njim, naj se pred zanositvijo posvetuje s svojim izbranim osebnim zdravnikom glede cepljenja. Cepljenje je potrebno izvesti pred načrtovano nosečnostjo, saj je cepivo živo oslabljeno in je zato v nosečnosti kontraindicirano. Cepljenje proti noricam je samoplačniško.