Cepljenje je eden največjih dosežkov sodobne medicine. Z njim lahko preprečimo številne nalezljive bolezni, ki so v preteklosti povzročale hude zaplete, invalidnost ali celo smrt. Je eden od ukrepov, zaradi katerih se je življenjska doba pri nas v zadnjih desetletjih znatno povišala. Cepljenje ne ščiti le posameznika, temveč tudi celotno skupnost.
Kaj je cepljenje?
Cepljenje je postopek, s katerim v telo vnesemo cepivo – snov, ki vsebuje delce povzročitelja bolezni (ali njihove oslabele ali mrtve oblike) oziroma informacije, na podlagi katerih telo samo proizvede protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Tako imunski sistem razvije obrambni odziv, ne da bi zboleli. Če se z dejanskim povzročiteljem bolezni srečamo pozneje, ga telo prepozna in se nanj hitro in učinkovito odzove.
S cepljenjem torej na nenevaren način posnemamo okužbo in izrabimo naravno zmožnost človeškega imunskega sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi imunske celice, da izdelajo protitelesa, ki potem uničijo vsiljivce.
Kako delujejo cepiva?
Cepiva naučijo naš imunski sistem, kako prepoznati in uničiti povzročitelje bolezni, še preden ti povzročijo bolezen. Naš imunski sistem si zapomni povzročitelja bolezni, kar imenujemo imunološki spomin. Ta obramba lahko traja več let ali celo vse življenje.
Katere bolezni preprečujemo s cepljenjem?
Zaradi cepljenja smo izkoreninili črne koze, na robu izkoreninjenja je tudi otroška paraliza. Druge bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, oslovski kašelj, otroška paraliza, tetanus, hepatitis B, gripa in HPV, pa lahko s cepljenjem učinkovito preprečimo ali močno zmanjšamo njihovo širjenje.
Zakaj ne obstajajo cepiva za vse bolezni?
Eden od razlogov je, da naše telo ne razvije trajne zaščite za vse nalezljive bolezni. Pri nekaterih boleznih se namreč telo po preboleli okužbi ne zaščiti trajno, zato tudi cepivo ne more zagotoviti dolgotrajne odpornosti.
Poleg tega se nekateri povzročitelji bolezni (npr. virus HIV) zelo hitro spreminjajo. Zato je težko izdelati cepivo, ki bi dolgoročno delovalo proti vsem različicam.
Naš imunski sistem ne prepozna vseh povzročiteljev enako dobro. V takih primerih je zelo težko razviti učinkovito cepivo, ker telo tudi v naravni okužbi ne razvije dobre zaščite.
Kakšne koristi ima cepljenje?
1. Zaščita posameznika
Cepljena oseba ima veliko manjše tveganje, da bo zbolela za nalezljivo boleznijo ali doživela resne zaplete.
2. Zaščita skupnosti (čredna imunost)
Ko je cepljenih dovolj ljudi, se bolezen težje širi. Tako so zaščiteni tudi tisti, ki se ne morejo cepiti (npr. dojenčki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom).
3. Zmanjšanje obolevnosti, zapletov in smrti
Cepljenje preprečuje hude poteke bolezni, hospitalizacije in dolgoročne posledice.
4. Prihranek za zdravstveni sistem
Preprečevanje bolezni je bistveno cenejše kot njihovo zdravljenje in rehabilitacija.
5. Prispevek k izkoreninjanju bolezni
Z množičnim cepljenjem je možno določene bolezni povsem izkoreniniti – tako kot se je to zgodilo s črnimi kozami.
Kako vemo, da so cepiva varna?
Cepiva gredo skozi zelo stroga klinična preskušanja, še preden jih odobrijo za uporabo. Testirajo jih na tisočih ljudeh, da se preveri njihova varnost in učinkovitost. Po odobritvi jih stalno spremljajo tudi v praksi – če se pojavi kakšen redek neželeni učinek, ga strokovnjaki hitro prepoznajo in ukrepajo. Cepiva so zato med najbolj nadzorovanimi zdravstvenimi izdelki na svetu.
Kakšni aditivi so v cepivih in ali so varni?
Cepiva lahko vsebujejo pomožne snovi, kot so:
- stabilizatorji (npr. sladkorji, želatina), ki ščitijo sestavo cepiva,
- konzervansi (npr. tiomersal – v večini sodobnih cepiv ga ni več),
- adjuvansi (npr. aluminijeve soli), ki okrepijo imunski odziv.
Vse te snovi so prisotne v zelo majhnih in varnih količinah – pogosto celo v manjših, kot jih vsakodnevno zaužijemo s hrano ali srečamo v okolju. Njihova varnost je dobro raziskana in znanstveno potrjena.
Ali cepiva preobremenijo imunski sistem?
Ne. Naš imunski sistem se vsak dan srečuje s tisoči mikrobov – v hrani, vodi, zraku, igračah itd. V primerjavi s tem cepiva predstavljajo zelo majhen izziv. Moderna cepiva so visoko prečiščena in vsebujejo bistveno manj sestavin kot v preteklosti. Imunski sistem se z njimi brez težav spopade.
Ali ni bolje preboleti naravno okužbo kot biti cepljen?
Naravna okužba res lahko prinese imunost, vendar s seboj nosi bistveno večja tveganja – od hospitalizacije do trajnih zapletov ali celo smrti –, ki jih pri cepljenju za enak zaščitni učinek ni. Na primer: prebolevanje ošpic lahko povzroči pljučnico, encefalitis ali izgubo sluha.
Kot po drugih zdravilih je tudi po cepljenju možen pojav neželenih učinkov. Neželeni učinki po cepljenju so večinoma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki so izjemno redki. Za posameznika je tveganje za hujše neželen učinke po cepljenju bistveno manjše od tveganja, da bo utrpel okvaro zaradi zapletov nalezljive bolezni. Podatke o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo v vseh treh fazah kliničnih raziskav, preden cepivo registrirajo oziroma uvedejo v široko uporabo, pa tudi ves čas njegove uporabe v praksi.
Zakaj še vedno cepimo proti boleznim, ki jih pri nas skoraj ni več?
Ravno zaradi cepljenja teh bolezni skoraj ne vidimo več. A če bi prenehali cepiti, bi se hitro znova pojavile – pogosto z uvozom iz drugih držav. To lahko vidimo pri izbruhih ošpic ali oslovskega kašlja ponekod v Evropi.