O cepljenju
-
Cepljenje na Slovenskem
Cepljenje na Slovenskem se je začelo leta 1800 s črnimi kozami (izkoreninjene 1980), sledila so cepljenja proti davici (1937), tuberkulozi (1948), tetanusu (1951), otroški paralizi (1957), oslovskemu kašlju (1959), ošpicam (1968), rdečkam (1972), mumpsu (1979), hepatitisu B (1983), Hib (1998), HPV (2009), pnevmokokom (2015), KME (2019) in noricam (2025), kar je močno zmanjšalo obolevnost, a zahteva nadaljevanje.
-
O cepljenju
Cepljenje je ključni dosežek medicine, ki preprečuje nekatere nalezljive bolezni, ščiti posameznika in skupnost ter zmanjšuje obolevnost in smrtnost. Cepiva so varna, strogo testirana, vsebujejo minimalne količine aditivov in ne preobremenijo imunskega sistema, naravna okužba pa nosi večja tveganja za zaplete.
-
Prihodnost razvoja cepiv
Nove tehnologije, kot so mRNK in DNK cepiva, obljubljajo zaščito pred boleznimi in rakom, medtem ko peroralna cepiva, nosna pršila in mikroigle izboljšujejo dostopnost. Kljub izzivom te inovacije obljubljajo učinkovitejše preprečevanje in morebitno izkoreninjenje okužb.
-
Prihodnost razvoja cepiv
Razvoj cepiv napreduje z mRNK in DNK tehnologijami, ki obetajo zaščito pred boleznimi, kot so gripa, RSV, zika, in rakom, ter izboljšujejo dostopnost z enostavnejšo proizvodnjo. Inovativne metode dajanja, kot so peroralna cepiva, nosna pršila, mikroigle in elektroporacija, zmanjšujejo strah pred iglami in povečujejo učinkovitost, kljub izzivom, kot so prebavne ovire in višji stroški.
-
Zgodovina cepljenja
Cepljenje se je začelo z variolacijo na Kitajskem v 10. stoletju, pomemben mejnik pa je bilo prvo cepivo proti črnim kozam leta 1796, ki je vodilo do izkoreninjenja te bolezni leta 1980. V 20. stoletju so razvili cepiva proti gripi, otroški paralizi, ošpicam in hepatitisu B, v 21. stoletju pa še cepiva proti HPV in covidu-19 z uporabo mRNK tehnologije, kar je znatno zmanjšalo breme nalezljivih bolezni.
