Na potovanjih smo izpostavljeni drugačnim naravnim, klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, zato je treba potovanje skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja že pred potovanjem, na potovanju in tudi po vrnitvi s potovanja.
Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik oz. dolgotrajen vpliv na zdravje. Če poznamo načine, kako tovrstna tveganja čim bolj zmanjšati in se na poti držimo določenih pravil, nam to omogoči polna potovalna doživetja, ne glede na to ali se na pot odpravlja zdrav mlad študent, družina z majhnimi otroki, starejši potnik s kroničnim obolenjem, popotnik z nahrbtnikom in drugi. Predvsem so pomembna priporočila, kako se na poti lahko izognemo okužbam s hrano in vodo, boleznim, ki se prenašajo z direktnim in indirektnim kontaktom, boleznim, ki jih prenašajo žuželke, kako se zaščititi s cepljenjem oz. z zdravili, ipd. Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega. Zato mora dobiti jasne in izčrpne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke.
V ambulantah za cepljenje in potovalno medicino potnikom glede na destinacijo, trajanje in tip potovanja, zdravnik in/ali medicinska sestra svetujeta glede zaščite lastnega zdravja na potovanju, kar med drugim vključuje različna cepljenja in zaščito proti malariji. Svetovanje prilagodimo tudi glede na zdravstveno stanje posameznika in opravljena dosedanja cepljenja. Najbolj primeren čas za posvet v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino, da lahko zaščito s cepljenjem pred potovanjem še pravočasno opravimo, je 6-8 tednov pred potovanjem oziroma najmanj 1 mesec pred potovanjem.
Priporočila glede redne rutinske zaščite s cepljenjem
Pred planiranjem potovanja je pomembno, da potnik preveri svoj cepilni status, to so opravljena cepljenja v predšolski in šolski dobi. Podatke dobijo v cepilnih kartončkih/knjižicah ali zdravstveni kartoteki. Zaradi vse večjega pojavljanja ošpic v razvitem in manj razvitem svetu je zaščita pred ošpicami še posebej pomembna. Vsi, ki imajo zabeležena dva datuma cepljenja proti ošpicam ali zabeleženo prebolelo bolezen oziroma vsi rojeni pred letom 1960, so pred boleznijo ustrezno zaščiteni.
Priporočila glede cepljenja za potnike so, da se zaščitijo proti virusu hepatitisa A in obnovijo zaščito proti tetanusu, v kolikor je od zadnjega cepljenja proti tetanusu minilo več kot 10 let. Poživitveno cepljenje proti tetanusu je krito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja in se ga opravi pri izbranemu osebnemu zdravniku. Za doživljenjsko zaščito proti hepatitisu A je potrebno prejeti 2 odmerka cepiva. Za nekatere destinacije pa so priporočena še druga cepljenja, npr. proti tifusu, meningokoknem meningitisu, steklini, otroški paralizi.
Obvezno cepljenje, ki ga države lahko zahtevajo, je cepljenje proti rumeni mrzlici, ker je rumena mrzlica potencialno smrtna virusna vročica s krvavitvami v notranje organe, prenašajo pa jo komarji. Cepljenje je enkratno, zaščita se pojavi okoli 10 dni po cepljenju in je doživljenjska. V ambulanti za cepljenje in potovalno medicino ob cepljenju izdamo mednarodni certifikat, ki začne veljati 10 dni po cepljenju in velja doživljenjsko. Države, ki zahtevajo za vstop v lastno državo mednarodni certifikat, lahko najdete v publikaciji Cepljenje in antimalarična zaščita po državah na naslednji povezavi in tudi na strani TravelHealthPro in na spletni strani WHO na naslednji povezavi.
Svetovanje in zaščita s cepljenjem in zdravili za potnike
Potniku prilagojeno svetovanje v ambulantah za potovalno medicino NIJZ izhaja iz ocene tveganja za zdravje na potovanju. Ocena tveganja pa temelji na podatkih o tveganjih na destinaciji potovanja, od predhodno že opravljenih cepljenjih potnika, od njegovega zdravstvenega stanja ter od podatkov o načinu, trajanju in aktivnostih na potovanju. Glede na starost potnika, njegovo trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, alergije in druga stanja, predhodno opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s potovanj, se dogovorimo za ustrezno zaščito z zdravili (proti malariji), opravimo dogovorjena cepljenja (proti hepatitisu A, hepatitisu B oz. proti hepatitisu A+B, rumeni mrzlici, tifusu, meningokoknemu meningitisu, …).
Priporočeno zaščito s cepljenji in zaščito z zdravili za posamezno izbrano destinacijo/državo si lahko ogledate na naslednji povezavi in tudi na strani TravelHealthPro in na spletni strani WHO.
Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, sicer pa vsa cepljenja, ki so obvezna ali priporočena za določene predele sveta, lahko opravijo potniki v za to specializiranih ambulantah za potnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kontaktni podatki ambulant, ki so v vseh slovenskih regijah, so navedeni na naslednji povezavi.
Odločitvi glede cepljenj je potrebno nameniti posebno pozornost in zato skrbno načrtovati pravočasen obisk ambulante za potnike, vsaj en mesec pred odhodom, še bolje 6-8 tednov prej. Predvsem pa mora potnik ozaveščeno, odgovorno in pravočasno prevzeti skrb za lastno zdravje.
Splošni nasveti pred potovanjem
Preprečevanje nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo
Priporočila vključujejo napotke o splošnih higienskih ukrepih ter skrbni izbiri hrane in pijač. Zelo enostaven higienski ukrep, žal velikokrat spregledan ali pozabljen, je čim pogostejše umivanje rok, kjer koli imamo na voljo toplo vodo in milo. Roke moramo vedno umiti pred vsako jedjo in ko zapuščamo sanitarne prostore. Če je mogoče jih obrišemo v papirnate brisače. Kjer ni na voljo čiste vode, svetujemo uporabo mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov. Dodatno lahko uporabimo razkužilo za roke, ki ga vedno nanašamo na čiste roke.
Pri izboru hrane moramo biti pozorni, da je dobro pečena, kuhana ali ocvrta in pravkar pripravljena. Varno je tudi uživanje suhe hrane (krekerji, kruh). Sadje in zelenjavo uživamo termično obdelano ali tisto, ki jo lahko sami olupimo, razbijemo ali razrežemo s čistim nožem in čistimi rokami. Izogibamo se uživanju »mlačne hrane«, neprekuhanega mleka, mlečnih izdelkov in slaščic, sladoledov ter raznih omak, prelivov, narezkov, ki stojijo na sobni temperaturi. Prav tako ne priporočamo uživanja surovih rib in morskih sadežev (školjk). Upoštevamo pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej«.
Pijemo ustekleničeno vodo in pijače (originalno zaprte) ter jim ne dodajamo ledu, varni so tudi prekuhani/prevreti vroči napitki. V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivamo z ustekleničeno ali prekuhano vodo. V kolikor ni možnosti za ustekleničeno vodo, jo pred uživanjem dobro prekuhamo ali kemično dezinficiramo in dodatno še filtriramo, zaradi možnosti prisotnosti spor mikroorganizmov, odpornih na prekuhavanje in kemična dezinfekcijska sredstva.
Vplivi vročine, vlage in mraza
Mednarodni potniki se lahko srečujejo tudi z okolji, kjer prevladujejo ekstremne podnebne razmere, na katere niso navajeni. Izpostavljenost vročini in mrazu lahko povzroči resna stanja, poškodbe ali tudi smrt. Zato svetujemo, da se potniki seznanijo z ekstremnimi podnebnimi razmerami, s katerimi se bodo morebiti soočili med potovanjem in se nanje ustrezno pripravijo (ustrezna obleka, znanje in oprema).