V zaprtih prostorih (doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah itd.) preživimo okoli 90 odstotkov dneva, zato je kakovost notranjega zraka izrednega pomena za naše zdravje. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposreden učinek na naše zdravje. Hkrati pa je prezračevanje prostorov eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo preko zraka, vključno z virusom SARS-CoV-2.

Kakovost notranjega zraka

Kratkotrajna izpostavljenost onesnaževalom v notranjem zraku običajno povzroči le nelagodje. Večina ljudi si opomore takoj, ko je vir onesnaženja odstranjen, lahko pa se pojavijo tudi nekatere bolezni (npr. alergije zaradi vdihavanja kemikalij ali plesni, bronhitis zaradi vdihavanja tobačnega dima…). Vzroki bolezni so lahko poznani, včasih pa vzroka bolezni ne ugotovimo.

Takrat, ko vzrokov bolezni ne poznamo, govorimo o sindromu bolnih stavb (angl. »sick building syndrome«). Pri sindromu bolnih stavb se v času zadrževanja v stavbi pojavijo zdravstvene težave, kot so glavobol, težave s koncentracijo, suho žrelo, suhe oči, draženje sluznic, slabost itd. Težave  zaznavamo le v času zadrževanja v stavbi. Točnega vzroka za slabo počutje ne moremo ugotoviti, kaže pa, da je v povezavi s prezračevalnimi in klimatskimi napravami, sproščanjem kemikalij iz različnih materialov, z ogrevanjem, prisotnostjo plesni v notranjem okolju ipd. Ko stavbo zapustimo, težave izzvenijo.

Če je izpostavljenost dolgotrajna, lahko nekatera onesnaževala povzročijo bolezni, ki se izrazijo veliko kasneje. Privede lahko do bolezni dihal (npr. astme in drugih alergij, kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka), lahko pa so prizadeti tudi drugi organi. S pravilnim samozaščitnim ravnanjem lahko tveganje za njihov pojav zmanjšamo ali preprečimo.

Splošni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti notranjega zraka

Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje sproščanja onesnaževal in zagotavljanje učinkovitega prezračevanja:

• V zaprtih prostorih ne kadimo;
• Poskrbimo, da so naš dom (in službeni prostori) dobro prezračeni. Prostore pet do deset minut prezračimo večkrat na dan, zlasti med in po kuhanju ter po prhanju;
• Redno vzdržujemo plinske naprave;
• Pri kurjenju premoga, lesa ali ob odprtem ognjišču poskrbimo za redno vzdrževanje in čiščenje dimnikov. Za kurjavo uporabljajmo le zračno suh in neobdelan les. Ne kurimo odpadkov in še zapakiranih izdelkov, saj se ob tem lahko v zrak sproščajo strupene snovi;
• Redno vzdržujemo vlažilnike zraka, v skladu z navodili proizvajalca;
• Vzdržujmo ustrezno vlažnost v prostorih; vlažnost zraka, ki varuje pred pojavom plesni, je med 40% in 60%;
• Preverimo prisotnost radona v prostorih, zlasti na območjih z visoko stopnjo sevanja radona;
• Uporabljajmo okolju in zdravju prijazne gradbene materiale ter pohištvo, o čemer se pozanimajmo pri prodajalcu oziroma proizvajalcu;
• V bivalne prostore vgradimo alarmne naprave za dim in javljalnike ogljikovega oksida;
• Po uporabi detergentov, čistil in drugih pripomočkov, ki sproščajo kemikalije v zrak, vedno intenzivno prezračimo prostore.

Spremljanje koncentracije CO2 v zaprtih prostorih, v katerih se nahaja večje število ljudi:

V stavbi brez mehanskega prezračevalnega sistema je v prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot so npr. učilnice, sejne sobe, restavracije, priporočljivo namestiti senzorje CO2. Povišane vrednosti CO2 v zaprtih prostorih kažejo na slabšo kakovost zraka. Ob povišanih vrednostih CO2 je treba prostore prezračiti.

Pomen prezračevanja v času širjenja povzročiteljev okužb dihal

Prezračevanje prostorov je eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja mnogih povzročiteljev nalezljivih bolezni, vključno z virusom SARS-CoV-2.

Do prenosa povzročiteljev kapljičnih okužb, ki se širijo po zraku, vključno z virusoma SARS-CoV-2, lahko pride zaradi:

• neustreznega prezračevanja in klimatizacije prostorov,
• zadrževanja več ljudi skupaj v zaprtih prostorih.

Kaj lahko naredimo, da preprečimo prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se širijo po zraku:

1. Upoštevanje splošnih higienskih priporočil: higiena rok, kihanja in kašlja, vzdrževanje zadostne medosebne razdalje.
2. Osebe z znaki akutne okužbe dihal naj ne hodijo v prostor, kjer se zadržujejo drugi ljudje ali naj pravilno uporabijo zaščitno masko, ki dobro tesni. Maska mora pokrivati nos in usta.
3. Učinkovito naravno ali mehansko prezračevanje.
4. Pravilne nastavitve mehanskega prezračevanja (v kolikor obstoji, tudi filtracije in dezinfekcije)

• V času prisotnosti ljudi v prostorih priporočamo stalno zračenje z dovajanjem zunanjega svežega zraka, z največjim možnim pretokom zraka.
• Prezračevalni sistem nastavite tako, da zrak v prostorih ne kroži.
• Izogibajte se prezračevanju s prepihom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi.

Prostore v stavbah lahko prezračujemo na tri načine:

• naravno,
• mehansko in
• hibridno.

Kadar so v prostorih prisotni ljudje, priporočamo stalno prezračevanje z dovajanjem zunanjega svežega zraka z največjim možnim pretokom zraka. Izogibajte se prezračevanju s prepihom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi. Priporočena minimalna izmenjava zraka je 6-12 menjav na uro (2-3 za pisarne, 5-6 za šole).

Naravno prezračevanje

Pri naravnem prezračevanju izkoriščamo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v prostorih in na prostem. Naravno prezračevanje poteka skozi odprta okna in zunanja vrata.

Priporočamo pogosto in učinkovito zračenje:

–              z na stežaj odprtimi okni,

–              večkrat za 5 do 15 minut, da se ves notranji zrak zamenja s svežim zunanjim zrakom (tudi če to povzroča nekaj toplotnega neudobja).

V nestanovanjskih stavbah je treba okna na stežaj odpreti vsaj 15 minut preden ljudje vstopijo v zaprt prostor.

V prostorih, kjer se nahaja več ljudi hkrati, svetujemo izklop sistemov z lokaliziranim kroženjem zraka (npr. ventilatorji v posameznih prostorih). V primeru, da te naprave uporabljate, zagotovite redno zračenje z odpiranjem oken na stežaj.

Mehansko prezračevanje

Pri mehanskem prezračevanju z mehansko napravo odtočni zrak zamenjamo z zunanjim. Priporočamo, da mehanska naprava deluje ves čas, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Na običajnih oziroma povišanih nastavitvah pretoka zraka naj naprava deluje vsaj 2 uri pred prihodom ljudi in še vsaj 2 uri po njihovem odhodu iz zaprtega prostora. Kadar so v prostorih prisotni ljudje, naj mehansko prezračevanje deluje s povečanim pretokom zraka, sicer pa je le-ta lahko zmanjšan. Sisteme ogrevanja in ohlajanja lahko uporabljamo kot običajno.

Priporočamo, da v prostorih zagotavljate relativno zračno vlago med 40 % do 60 %.

Svetujemo, da prezračevalne sisteme in klimatske naprave redno čistite oziroma z njimi ravnate skladno z navodili proizvajalca oziroma vzdrževalca sistemov/naprav. Prevedena priporočila REHVA (angl. Federation of European Heating, Ventilation and Air Conditioning Associations) o delovanju in uporabi stavbnih sistemov na območjih z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) so dostopna na naslednji spletni strani. 

Pripravil: Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ