Aktualne novice
ZA SPLOŠNO JAVNOST
Aktualne informacije
Še pred sezono pogostih okužb dihal priporočamo določena cepljenja, ki zmanjšajo možnost, da bi zboleli, ter preprečujejo težji potek bolezni, resne zaplete in potrebo po zdravljenju v bolnišnici. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem. Nekaterim prebivalcem pa se priporočajo tudi druga cepljenja, kot so cepljenje proti covidu-19, proti pnevmokoknim okužbam in proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV).
Kako zmanjšamo okužbe dihal?
V jesensko-zimskem obdobju so pogostejše virusne okužbe dihal, pri čemer je nekatere od njih možno preprečiti s cepljenjem. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi je treba opraviti vsako leto.
Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Cepljenje proti covidu-19 se za jesen 2024 priporoča tistim z večjim tveganjem za težji potek covida-19, to so oskrbovanci domov za starejše občane/socialno varstvenih zavodov, posebej ranljivi kronični bolniki ter osebe, stare 65 let ali več. Cepljenje proti RSV se priporoča nosečnicam, zanje je brezplačno, pa tudi osebam, starim 60 let in več, za katere pa je cepljenje proti RSV samoplačniško.
Ker pa okužbe dihal povzročajo tudi drugi virusi, proti katerim se ni mogoče zaščititi s cepljenjem, pa priporočamo tudi upoštevanje preprostih pravil:
Preprečevanje gripe
Gripa je zelo nalezljiva bolezen, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Vsako leto za gripo zboli med 100.000 in 200.000 prebivalcev Slovenije, pri nekaterih lahko poteka bolezen z zapleti in je lahko celo smrtna, zato predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje.
Najučinkovitejši ukrep, ki ščiti tako pred gripo kot tudi pred morebitnimi zapleti, je cepljenje proti gripi. Priporočljivo je za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo. Cepljenje poti gripi torej priporočamo vsem prebivalcem in je tudi za vse prebivalce, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplačno.
Za koga je gripa posebej nevarna?
Čeprav gripa pri mladih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih, pa pri ranljivih skupinah prebivalstva lahko poteka težje, s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri kroničnih bolnikih pride lahko tudi do poslabšanja osnovne bolezni.
Cepljenje proti gripi je še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni.
To so:
- starejši odrasli (osebe, stare 65 let in več),
- kronični bolniki,
- osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ≥40; pri otrocih ITM ≥ 95 percentil glede na starost in spol),
- majhni otroci (od 6 do 23 mesecev starosti),
- nosečnice
Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za družinske člane oseb, ki imajo večje tveganje za težak potek gripe, ter vsem, ki so v stiku s temi osebami (denimo oskrbovalci starejših itd.)
Prav tako cepljenje proti gripi posebej priporočamo tistim zaposlenim, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To še posebno velja za zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v domovih za starejše in za zaposlene v drugih nujnih službah.
Več o sezonski gripi si lahko preberete na naslednji povezavi.
Priporočila za cepljenje proti gripi v sezoni 2024/25 so dostopna na naslednji povezavi.
Pomembno je vsakoletno cepljenje proti gripi
Virusi gripe se pogosto in hitro spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu običajno že prenizka.
Cepljenje proti gripi brezplačno
Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse prebivalce z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem in se lahko opravi pri izbranem osebnemu zdravniku, drugem zdravniku (npr. v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah) ter na območnih enotah NIJZ. Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ se je treba vnaprej naročiti.
Ambulante – kontaktni podatki za naročanje in delovni čas
Preprečevanje covida-19
Povzročitelj covida-19 je virus SARS-CoV-2, ki spada med koronaviruse. Okužimo se lahko prek kužnih kapljic in aerosolov (drobnih delcev), ki nastanejo ob kašljanju, kihanju ali govorjenju okuženega. Virus se lahko prenaša tudi prek površin ali predmetov, ki so onesnaženi z izločki dihal okužene osebe.
Zaradi mutacij virusa SARS-CoV-2 pogosto prihaja do pojava novih različic virusa, zato se cepiva prilagajajo novim različicam. V Sloveniji je na voljo posodobljeno cepivo, ki ščiti proti novejšim različicam koronavirusa SARS-CoV-2.
Za koga je letos priporočljivo cepljenje proti covidu-19?
Cepljenje proti covidu-19 se v letošnji sezoni priporoča osebam, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni. Cepijo pa se lahko tudi ostali, ki želijo.
Večje tveganje za težji potek covida-19 imajo:
- starejši odrasli (osebe, stare 65 let in več),
- posebej ranljivi kronični bolniki,
- oskrbovanci domov za starejše občane/socialno varstvenih zavodov.
Najpogostejši zaplet covida-19 je pljučnica, lahko se pojavijo krvni strdki, prizadeti so lahko drugi organi, npr. srce, ledvice, možgani. Določene kronične bolezni pa še povečujejo tveganje za zaplete pri prebolevanju covida-19. Cepljenje proti covidu-19 zmanjša možnost za težji potek bolezni in za druge zaplete.
Cepljenje proti covidu-19 je brezplačno
Več informacij o cepljenju proti covidu-19 je na voljo na naslednji povezavi. Cepljenje proti covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce in se lahko opravi pri izbranem osebnem zdravniku, drugem zdravniku (npr. v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah) ter na območnih enotah NIJZ. Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ se je treba vnaprej naročiti.
Ali se je priporočljivo cepiti tudi proti gripi, če smo že bili cepljeni proti covidu-19, in obratno?
Cepljenje proti covidu-19 nas ne zaščiti pred gripo, in obratno, cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom.
Ambulante – kontaktni podatki za naročanje in delovni čas
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam
Pri starejših odraslih in osebah s kroničnimi boleznimi je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše odrasle in bolnike s kroničnimi obolenji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe – okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica.
Cepljenje s polisaharidnim cepivom proti pnevmokoknim okužbam se za omenjene skupine opravi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga lahko opravijo pri svojem izbranem zdravniku.
Preostala cepiva proti pnevmokokom, ki so na voljo v Sloveniji (20-valentno in 13-valentno konjugirano cepivo), so samoplačniška.
Poleg priporočenega cepljenja starejših in kroničnih bolnikov se v Sloveniji izvaja tudi rutinsko cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam v okviru nacionalnega programa cepljenja (pri 3, 5 in 11-18 mesecih starosti).
Namen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je zaščititi najbolj ogrožene skupine, ki imajo večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe. To so otroci do petega leta starosti, osebe s kroničnimi boleznimi ter osebe, stare 65 let in več.
Priporočila za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam najdete na naslednji povezavi.
Več informacij o pnevmokoknih okužbah in cepljenju proti pnevmokoknim okužbam je na voljo na naslednji povezavi.
Cepljenje proti RSV
Od letošnjega leta na prej je na voljo tudi cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), ki je priporočljivo za nosečnice in osebe, stare 60 let in več.
RSV je namreč zelo nalezljiv virus, s katerim se lahko okužimo večkrat tekom življenja, ne glede na starost. Širi se s telesnim stikom (z dotikom, s poljubljanjem, z rokovanjem) z okuženo osebo, pa tudi s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju ali kihanju. Poleg tega lahko virus RSV na površinah preživi tudi do več ur. Okužbe z RSV se v državah z zmernim podnebjem najpogosteje pojavljajo od jeseni do pomladi.
Okužbe z RSV ogrožajo dojenčke in starejše odrasle
RSV pri starejših otrocih in odraslih praviloma povzroči le prehladno obolenje. Dojenčki in starejši odrasli pa imajo večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete, okužba lahko pri njih povzroči resne bolezni, kot sta bronhiolitis in pljučnica, ki lahko zahtevata hospitalizacijo. Imunski sistem novorojenčkov in dojenčkov, zlasti mlajših od 6 mesecev, še ni popolnoma razvit, zato so zelo ranljivi za okužbo z RSV.
Nevarnost za težji potek RSV je zlasti pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako. Pri starejših odraslih pa so ogroženi zlasti, če imajo oslabljen imunski sistem ali kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni.
Tudi starejši odrasli imajo večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete (bronhitis, pljučnica), še posebej tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem ali kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni.
Okužba RSV poslabša obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčno popuščanje, kar lahko privede do resnih in potencialno življenjsko nevarnih zapletov.
Nosečnica s cepljenjem proti RSV zaščiti svojega dojenčka
Cepljenje nosečnic proti RSV spodbudi tvorbo protiteles proti RSV pri materi. Nato se protitelesa prenesejo na plod preko posteljice, kar novorojenčku nudi zaščito pred hudimi okužbami z RSV v prvih mesecih življenja, zmanjšuje tveganje za hospitalizacijo in resne zaplete.
Cepljenje proti RSV se priporoča od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti (to pomeni od 24 tednov in 0 dni do 36 tednov in 6 dni). To je obdobje, ko se lahko razvije dovolj protiteles, ki se prenesejo na plod in nudijo zaščito po rojstvu. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV.
Za okvirček: Za nosečnice je tudi priporočljivo cepljenje proti gripi in proti oslovskemu kašlju, kar je zanje tudi brezplačno.
Več informacij o cepljenju nosečnic proti RSV je na voljo na naslednji povezavi.
Cepljenje za nosečnice brezplačno, za starejše samoplačniško
Cepljenje proti RSV se lahko opravi pri izbranem osebnem zdravniku ali drugem zdravniku (npr. nekaterih ginekologih, ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah). Cepljenje izvajajo tudi ambulante za cepljenje NIJZ.
Cepljenje nosečnic proti RSV je brezplačno, torej ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Za starejše pa je samoplačniško.
Začelo se je obdobje v letu, ko so pogostejše virusne okužbe dihal. Med njimi je tudi gripa, za katero mnogi napačno mislijo, da je le »virozica« oziroma prehlad, kar pa nikakor ne drži. Gre za grožnjo javnemu zdravju, saj za gripo vsako leto v Sloveniji zboli med 100.000 in 200.000 ljudi, pri nekaterih pa lahko bolezen poteka z zapleti in je lahko celo smrtna.
Samo v UKC Ljubljana vsako leto zaradi gripe in z njo povezanih zapletov zdravijo več kot 500 bolnikov. Najučinkovitejša zaščita tako pred boleznijo kot možnimi zapleti je cepljenje, ki je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni gripa večinoma poteka blago – z nekaj dni trajajočo vročino, okužbo zgornjih dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo pa je potek bolezni lahko težji in ga spremljajo zapleti, kot sta virusne in bakterijske pljučnice. Pri teh skupinah prebivalstva je tudi večje tveganje za smrtnost zaradi gripe.
Zdravstvena stroka cepljenje proti gripi priporoča vsem, ki želijo pred boleznijo zaščititi sebe in tudi svoje bližnje. »Še zlasti pa cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek, to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice, osebe z izrazito povečano telesno težo,« je na novinarski konferenci poudarila dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., nacionalna koordinatorica cepljenja s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kot je dodala dr. Marta Grgič Vitek, cepljenje proti gripi pri ranljivih skupinah prebivalstva zmanjšuje tveganje za hospitalizacijo in za smrt zaradi gripe oziroma z njo povezanih zapletov.
V UKC Ljubljana vsako leto zdravijo več kot 500 bolnikov z gripo in zapleti
Gripa torej zlasti pri omenjenih skupinah prebivalstva poveča možnost za zaplete, zaradi česar pogosteje potrebujejo zdravniško obravnavo – tako pri osebnem zdravniku kot tudi bolnišnično zdravljenje.
Samo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana vsako leto (razen v obdobju pandemije covida-19) zdravijo več kot 500 bolnikov z gripo, največ na infekcijski in pediatrični kliniki. »Na infekcijski in pediatrični kliniki, kjer se zdravi največ pacientov z gripo, razumemo gripo. Vemo, da to ni navadna viroza, zato se v večjem številu odzovemo na cepljenje. Žal pa mnogi, tudi v naši bolnišnici, ne verjamejo, da gripa lahko ogrozi zdravega človeka v najboljših letih,« pravi Tatjana Mrvič, dr. med., infektologinja in vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana.
Tudi Leon Kranjec, dr. med., spec., družinski zdravnik iz ZD Ljubljana opozarja, da se v sezoni virusnih okužb dihal obisk v ambulantah družinske medicine močno poveča, med drugim zaradi kontrolnih pregledov, ki jih taki bolniki pogosto potrebujejo.
»Ocenjujemo, da se v sezoni respiratornih obolenj obisk v ambulantah poveča za približno 30 odstotkov. Podatek se seveda nekoliko razlikuje med različnimi ambulantami. Z večjo precepljenostjo bi nekoliko zmanjšali število obiskov v ambulantah. Pomembneje pa bi zmanjšali število bolnikov, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo ali pa bi prebolevanje gripe povzročilo zaplete.– npr. bakterijsko pljučnico,« je poudaril Leon Kranjec.
Pri svojem delu opaža, da se za cepljenje proti gripi odločajo zlasti bolniki s kroničnimi obolenji srca, ožilja in pljuč, redkeje pa denimo nosečnice, ki prav tako sodijo med ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je potek gripe lahko težji.
Ob tem poudarja pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi tako ranljivih skupin prebivalstva kot tudi njihovih svojcev in oskrbovalcev. »S cepljenjem svojcev in oskrbovalcev ranljivega prebivalstva pomembno zmanjšamo možnost okužbe z virusom gripe. S tem t. i. dvoplastnim pristopom pomembno zmanjšamo število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo,« je dodal Leon Kranjec.
Precepljenost proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v EU
Cepljenje proti gripi je posebej priporočljivo tudi za tiste skupine prebivalstva, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbam z gripo, to so denimo zdravstveni delavci, in tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi, kot so zaposleni v vzgoji in izobraževanju.
Po besedah Tatjane Mrvič se je v UKC Ljubljana lani proti gripi cepilo 14 odstotkov zaposlenih. Od zdravstvenega kadra se za cepljenje proti gripi še vedno v največji meri odločajo zdravniki (38 odstotkov cepljenih), najnižja precepljenost pa je med srednjimi medicinskimi sestrami. »Žalosti nas, da ne verjamejo v cepljenje, saj so prav one tiste, ki so največ ob bolnikih in lahko vidijo, kakšne so posledice gripe. Sicer pa se je po pandemiji covida-19 precepljenost proti gripi znižala, kar smo pričakovali,« je dodala Tatjana Mrvič.
Precepljenost proti gripi je v Sloveniji zelo nizka in je med nižjimi v EU, je dodala dr. Marta Grgič Vitek. Za cepljenje proti gripi se odloča manj kot 10 odstotkov prebivalcev, v lanski sezoni le 5,6 odstotka, v sezoni 2020/21 pa 10 odstotkov. Tudi pri starejših odraslih (65 let in več) je delež precepljenih nizek, v zadnji sezoni (2023/24) jih je bilo cepljenih 17,6 odstotka, v sezoni 2020/21 pa 27,6 odstotka.
Cepljenje proti gripi brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem
Cepljenje proti gripi se tako priporoča vsem prebivalcem od 6 mesecev starosti dalje, saj s tem zaščitimo sebe in svoje najbližje ter tudi tako preprečujemo širjenje bolezni.
Ker se virusi gripe nenehno spreminjajo, se vsako leto spreminja tudi cepivo, saj je pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zadostuje en odmerek cepiva, kot zapisano, je to vsako leto drugačno, le za otroke, mlajše od 9 let, ki se proti gripi cepijo prvič, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopno upada in je po enem letu lahko že prenizka.
Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Izvajajo ga izbrani osebni zdravniki ter cepilni centri v zdravstvenih ustanovah in v ambulantah na območnih enotah NIJZ.
